Sredino srečanje Merklove in 17-letne Palestinke po imenu Reem, ki so ga dokumentirale TV-kamere, je zaokrožilo po spletu in sprožilo burne razprave zaradi odnosa do najstnice, ki je kanclerki med srečanjem v Rostocku povedala, da njeni družini grozi izgon iz Nemčije, če ji bodo zavrnili prošnjo za azil. Njena družina že več let ni videla svojcev, ki kot begunci živijo v Libanonu.

"Težko je gledati, da lahko vsi drugi uživajo življenje, ti pa ne moreš uživati z njimi," je v tekoči nemščini povedala Reem in dodala, da je njena največja želja obiskovati univerzo v Nemčiji.

Merklova pa ji je odgovorila: "Politika je včasih težka. Ti si izjemno simpatičen človek, a veš, da je v palestinskih begunskih taboriščih v Libanonu na tisoče in tisoče ljudi. Če zdaj rečemo: 'Vsi lahko pridete' ... tega preprosto ne zmoremo." Reem je to spravilo v jok, potem je kanclerka stopila naprej in jo pobožala po licu in dejala: "Ampak ti si tole naredila odlično."

Twitter skoraj pregorel
V vse skupaj je nato posegel moderator srečanja Dobro živeti v Nemčiji, med katerim so šolarji kanclerko soočili z vprašanji o posledicah migracijske politike EU-ja, in poudaril, da Reem ni želela nekaj narediti "odlično", ampak izpostaviti težavno življenjsko situacijo, v kateri se je znašla. A Merklova se ni dala in je med drugim odgovorila, da se zaveda, da je to težko in da jo je zato želela potolažiti. Moderator je nato spremenil temo, a kanclerki predtem še dejal, da bi bilo lepo, če bi si zapomnila obraz tega otroka.

Merklovo so nato ostro napadli politični komentatorji in med drugim člani opozicijskih Zelenih. Označili so jo za brezčutno in pokroviteljsko. Nekateri pa so kanclerki stopili tudi v bran in izpostavljali, da je bolje biti odkrit in pragmatičen, kot dajati lažne obljube. Oznaka na Twitterju #merkelstreichelt, kar pomeni "Merklova boža", je postala najbolj odmevna nemška tema na tem družbenem omrežju. Eden izmed uporabnikov je na primer komentiral: "Brez besed. Odziv Merklove je brez vsakršne osnovne človeške empatije."

Danes so se na primer odzvale še oblasti, z županovega urada v Rostocku pa so sporočili, da župan nima nobenega namena poslati Reem in njene družine nazaj. Nemški minister za integracije Aydan Ozoguz pa je za Spiegel povedal, da sicer ne pozna dekletove osebne zgodbe, a da govori tekoče nemško in "očitno živi tu že dolgo". "Prav zato smo spremenili zakonodajo, da lahko dobro integrirana mladina dobi novo dovoljenje za stalno bivališče." Nov zakon o priseljevanju sicer začne veljati avgusta.

Priseljevanje je trenutno ena izmed najbolj perečih tem v Nemčiji, saj je do zdaj največji pritok prosilcev za azil iz Sirije, Afganistan, palestinskih ozemelj in Kosova močno obremenil javne službe. Letos bo po pričakovanjih za azil v Nemčiji zaprosilo okoli 400.000 ljudi.