Volitev na približno 8.800 voliščih po vsej državi so se lahko udeležili vsi italijanski volivci, v največji italijanski stranki so upali, da bo svoj glas oddalo okoli dva milijona ljudi, nazadnje jih je bilo skoraj tri milijone.

Javnomnenjske raziskave so napovedovale, da bo 38-letni Renzi dobil od 56 do 62 odstotkov glasov, 52-letni strankarski funkcionar iz Trsta Gianni Cuperlo in 38-letni poslanec iz Lombardije Giuseppe Civati pa okoli 20 odstotkov manj.
Po polovici preštetih glasov kaže Renziju še bolje, saj ima za zdaj 68-odstotno podporo.

Pohod mlajše moči
Izvolitev karizmatičnega Renzija pomeni velik korak k prenovi države, ki se je še pred nekaj meseci zdela kot trdnjava "sivolase moči", kot piše Guardian. Renzi se bo z zmago zavihtel v prve vrste italijanske politike, kjer sta že pozicionirana 47-letni premier Enrico Letta in 43-letni podpremier Angelino Alfano.

"Predolgo so starejši zapirali vrata javnega življenja ne le tistim, ki so želeli kandidirati, ampak tudi tistim, ki so želeli samo biti slišani," je povedal komaj 27-letni poslanec iz vrst Gibanja pet zvezdic Luigi Di Maio. "Mlajše generacije so tolkle po vratih in prišle noter. Ampak zdaj si želijo vzeti prihodnost v svoje roke in iščejo nekaj res novega."

Precej drugače od let, ko je bil na položaju danes 77-letni Silvio Berlusconi, ki je v svojo zadnjo vlado povabil tri mlade ženske brez političnega pedigreja.

Renzi, sin firenškega svetnika iz vrst krščanskih demokratov, se je začel politično udejstvovati že v šoli, nato pa se pridružil Italijanski ljudski stranki (PPI) in do diplome že postal njen tajnik. Pet let pozneje, pri 29, je bil Renzi najmlajši provincialni predsednik v Italiji, pri 34 pa je bil - zdaj pod okriljem Demokratske stranke - izvoljen za župana svojega rojstnega mesta.

Oster jezik
Leta 2010 je na krilih političnih uspehov in vsesplošne priljubljenosti organiziral v Firencah velik javni shod, na katerem je dejal, da so potrebne velike spremembe v stranki, zaradi česar so mu italijanski mediji nadeli vzdevek "zdrahar".
A Renzi se ni dal in naslednje leto organiziral še drugi tak shod, na katerega je prišel s stotimi točkami, o katerih je želel razpravljati. Renzija so kritizirali celo nekateri člani njegove lastne stranke potem, ko je dejal, da bi se morali italijanski politiki Berlusconijeve generacije upokojiti.

Italijanski Blair?
Renzi, ki nima nobenih navez s "staro" levico, je kritiziral tudi pretekle voditelje Demokratske stranke, ob tem pa ni varčeval z ostrimi besedami tudi na račun vlade, ker da ni sprejela nujno potrebnih gospodarskih reform v času najdaljše recesije v Italiji v zadnjih 60 letih.
Ob tem so številni izrazili zaskrbljenost, da bi lahko Renzi - dinamičen in spreten govornik, ki ga številni primerjajo s Tonyjem Blairom - destabiliziral Lettovo administracijo. Ne nazadnje si je prav zaradi svojih kritik Demokratske stranke pridobil kar nekaj simpatij tudi na desnici.

Septembra lani je napovedal, da se namerava potegovati za nominacijo Demokratske stranke za mesto premierja, a ga je ugnal Pier Luigi Bersani, ki se je medtem po polomu na predsedniških volitvah že umaknil in odprl pot Renziju tako za mesto predsednika Demokratov kot tudi za premiersko mesto na volitvah prihodnje leto.

Renzi ima v svojem programu nižje davke, spremembo volilnega sistema in prevetritev delavske zakonodaje.