ZDA in zveza Nato so se z zaskrbljenostjo odzvale na poročila o krepitvi ruske vojaške navzočnosti v Siriji, kjer Moskva kot dolgoletna zaveznica Damaska podpira režim predsednika Bašarja Al Asada.

V odzivu na očitke je Rusija sporočila, da sta na ruskih "humanitarnih" poletih za Sirijo tako človekoljubna pomoč kot vojaška oprema, vse pa po njihovih zagotovilih poteka v skladu z mednarodnimi pravili. Hkrati v Moskvi zanikajo, da bi v Sirijo poslali vojake, in pojasnjujejo, da gre za vojaške svetovalce.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je zavzel za usklajevanje med rusko vojsko in Pentagonom, da bi preprečili nezaželene incidente, ob tem pa napovedal, da bodo še naprej vojaško podpirali sirski režim v boju proti skrajni sunitski skupini Islamska država, ki nadzoruje znaten del ozemlja v Siriji in Iraku.

"Podpiramo boj sirske vlade proti tako imenovani Islamski državi, ki ne predstavlja islama in tudi ni država," je dejal Lavrov in pojasnil, da ruski vojaki v Siriji opravljajo vzdrževanje ruske opreme in pomagajo sirskim silam pri uporabi te opreme, saj pri boju proti terorizmu Moskva vedno podpira "skupinsko delo v okviru mednarodne zakonodaje".

Po njegovih besedah bi morala vojaška koalicija proti Islamski državi začeti sodelovati s sirskimi oblastmi in njenimi silami na terenu. "Najučinkovitejša in najmočnejša kopenska sila za boj proti Islamski državi je sirska vojska," je bil jasen vodja ruske diplomacije.

Lavrov je na novinarski konferenci še povedal, da v Sredozemskem morju ob obali Sirije potekajo ruske vojaške vaje, ki pa so v skladu z mednarodnim pravom. Po njegovih besedah je Pentagon zamrznil operativno sodelovanje z rusko vojsko, a sam je prepričan, da bi morali to sodelovanje znova vzpostaviti, saj tako ameriška kot ruska vojska delujeta v Siriji in njeni okolici.

Prejšnji mesec je Lavrov predlagal, da bi ZDA in Al Asad sodelovali v skupnem boju proti sunitskim skrajnežem, a je sirski predsednik pozneje dejal, da si ne predstavlja sodelovanja z nasprotniki njegovega režima, čeprav je naklonjen ideji enotne koalicije proti Islamski državi. ZDA so skupaj z zavezniškimi državami pred letom dni začele letalske napade na položaje skrajnežev, najprej v Iraku in nato še v Siriji.

Berlin je sporočil, da pozdravljajo večjo vključenost Rusije v boj proti Islamski državi, tudi dejavno sodelovanje pri spopadanju z grožnjo, ki jo predstavlja islamski terorizem.

Evropa mehča stališča do Al Asada
Francoski zunanji minister Laurent Fabius je dejal, da je še prezgodaj soditi o motivih za rusko navzočnost v Siriji, a po njegovem mnenju "dodajanje vojne na vojne" ne bo pomagalo pri reševanju sirskega konflikta. Sam sicer ne vidi težav, če gre pri tem samo za zaščito ruskega pomorskega oporišča v sirskem mestu Tartus.

Zahodne države so se ves čas sirske državljanske vojne, ki traja že štiri leta in pol, zavzemale za odhod Al Asada z oblasti, kar je sirski predsednik odločno zavračal. Toda v zadnjem času so nekatere med evropskimi državami očitno omehčale ta stališča in omilile zahteve po odstopu Al Asada.

Tako je Velika Britanija ta teden namignila, da bi lahko sprejela njegovo ohranitev na oblasti za vmesno prehodno obdobje, če bi to pomagalo pri iskanju rešitve za konflikt. Odločnejšo držo so zavzele manjše države, kot je na primer Avstrija, ki je dejala, da mora biti Al Asad vključen v boj proti Islamski državi, medtem ko Španija meni, da mora nujno sodelovati v pogajanjih za končanje vojne.