Mednarodno priznanje neodvisnosti, sklenitev vojaških operacij in mirna reintegracija okupiranih ozemelj, demokratične spremembe na vrhu države leta 2001 ter konec pogajanj z Evropsko unijo so nekateri od ključnih trenutkov v 20-letni zgodovini hrvaške države.

94 odstotkov volivcev "za"
25. junija pred 20 leti je hrvaški sabor sprejel odlok o odcepitvi od drugih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije ter deklaracijo o razglasitvi suverene in neodvisne Republike Hrvaške. Pred zgodovinsko odločitvijo so mesec predtem izvedli tudi plebiscit, na katerem je več kot 94 odstotkov hrvaških državljanov podprlo predlog o samostojni poti.

Zaradi mednarodnih pritiskov in prepričanja, da bodo tako pogajanja o novi državi lažje potekala, ustavne odločbe o suverenosti in neodvisnosti Hrvati niso sprejeli takoj, ampak je bila z brionsko deklaracijo odložena za tri mesece. Moratorij je potekel osmega oktobra leta 1991, ko je Hrvaška dokončno prekinila državne in pravne povezave s takratno jugoslovansko državo.

Slovesnosti v več korakih
Slovesni dogodki ob 20. obletnici neodvisnosti in dnevu državnosti so se začeli pri spomeniku Oltar hrvaške domovine na Medvedgradu, kamor so spominske vence položili predsedniki republike, saborja in vlade Ivo Josipović, Luka Bebić in Jadranka Kosor. Državni vrh se je nato udeležil maše zadušnice za vse umrle hrvaške vojake in žrtve vojne, ki jo bo daroval zagrebški nadškof, kardinal Josip Bozanić, sledila pa je slavnostna seja vlade.

Osrednja proslava bo tudi letos potekala v Vukovarju.

Kosorjeva: Uspelo se nam je postaviti na noge
"Danes praznujemo 20 let hrvaške države, ki se je čez trnovo pot uspela obraniti pred
velikosrbsko agresijo, se znova postavila na noge, postala članica zveze Nata in zasedla svoje mesto v evropski skupnosti držav in narodov kot 28. članica EU-ja," je dejala premierka Jadranka Kosor. Kot je poudarila, so s sklenitvijo pogajanj z Unijo izpolnili tudi cilj, ki so si ga zastavili leta 1991.

V ključnih časih naše evropske poti, ko je potekala pluralistična razprava o arbitražnem sporazumu s Slovenijo, je bilo slišati stališča proti prizadevanjem za deblokado pogajanj z EU-jem, je spomnila Kosorjeva in dodala, da je moč hrvaške demokracije v tem, da so na koncu okoli vseh strateških vprašanja znali oblikovati rešitve, ki so kazale večinsko voljo državljanov in zaščitile nacionalne interese.

Predsednik Josipović je dejal, da je obletnica državnosti priložnost za zahvalo vsem, ki so odgovorno in pogumno branili hrvaško svobodo. "Njihova pripravljenost, da so žrtvovali lastna življenja zaradi naše pravice, da bi živeli v svobodi in pravni državi, žal tudi jasno kaže izdajalsko ogabnost korupcije in brezvladje zločinskega obraza tistih, ki so vojno izkoristili za odtujitev narodnega premoženja in so z vojnim dobičkarstvom pljunili v svetost žrtve," je med drugim izjavil Josipović.

Nepopolna ekipa predsednikov
Priprave na praznovanje so potekale v senci pogajanj Josipovića in Kosorjeve glede koncepta slovesnosti. Glede na to, da iz hrvaške vlade niso pravočasno odgovorili na predlog predsednika republike, da bi v Zagrebu gostili predsednike vseh Hrvaški bližnjih držav, Josipović ni želel v zadnjem trenutku pošiljati vabil svojim kolegom. V Zagrebu zato ne bo predsednikov Srbije, Črne gore in Avstrije Borisa Tadića, Filipa Vujanovića in Heinza Fischerja, bosta pa prišla predsednika Slovenije in Madžarske, Danilo Türk in Pal Schmitt. Srbski predsednik Boris Tadić bo v nedeljo le na zasebnem obisku na Hrvaškem.

Hrvaška vlada je tudi nekoliko spremenila program v Vukovarju, da bo lahko Josipović pravočasno z državnim letalom prispel na slovesno večerjo in koncert za svoje goste v Zagrebu. Premierka Jadranka Kosor ni želela imeti slavne seje vlade v Vukovarju, kot je to predlagal Josipović. Na slovesni večerji, ki jo bo Josipović organiziral v svoji zagrebški rezidenci na Pantovčaku, bo poleg Türka in Schmitta še nekaj deset gostov, kot so predstavniki vlade in sabora, parlamentarnih strank, ustavnega in vrhovnega sodišča, akademije znanosti in umetnosti ter univerze. Ob 21. uri bo sledil slovesni koncert v Preporodni dvorani v starem mestnem jedru.

Tadić bo v nedeljo obiskal taborišče Jadovno
Čeprav so v uradu predsednika izrazili zadovoljstvo, ker so dobro uskladili program proslave z vlado, niso mogli skriti obžalovanja, ker bo proslava minila brez predsednikov vseh sosednjih držav. V HDZ-ju in desničarskih opozicijskih strankah so javno nasprotovali obisku Tadića, ki bo na Hrvaškem v nedeljo na zasebnem obisku na povabilo Srbskega narodnega sveta (SNV). Obiskal bo Jadovno in se udeležil spominske slovesnosti ob 70. obletnici krvavih dogodkov v tem kraju ob Velebitu med Gospićem in Karlobagom. Jadovno je bil del sistema taborišč, ki so jih ustaši organizirali na Pagu in v Gospiću med aprilom in avgustom leta 1941.

Udeleženci slovesnosti se bodo spomnili na žrtve koncentracijskega taborišča, v katerem so ustaši pomorili več kot 40.000 oseb, večinoma Srbov, pa tudi Judov, Romov ter Hrvatov, ki so nasprotovali ustaškemu režimu Anteja Pavelića.