"Poslati želimo sporočilo, da so ti napadi težava za celotno družbo in ne le muslimane," je na največjem shodu v Stockholmu dejal predstavnik Švedske islamske zveze Mohammed Kharraki. Ministrica za kulturo Alice Bah Kuhnke je poudarila, da "je ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko storimo, da se ne pustimo ustrahovati". Zbrani v Uppsali so na sovraštvo odgovorili z obratno taktiko in na tamkajšnjo mošejo v znaku solidarnosti pritrjevali spodbudna sporočila podpore v obliki src.

Tarča napada na prvi dan novega leta je bila mošeja v mestu Uppsala na vzhodu Švedske. Tri dni pred tem je ogenj izbruhnil v mošeji v kraju Eslöv na jugu, obenem pa je na vrata nekdo napisal "izgini domov, muslimansko govno". Pred tem je bilo v napadu na mošejo v kraju Eskilstuna zahodno od Stockholma na božični dan ranjenih pet ljudi. Švedska policija odgovorne za požige še išče in je okrepila varovanje mošej.

Veliko napadov neprijavljenih
Po pisanju revije Expo je bilo na Švedskem lani vsaj ducat potrjenih napadov na mošeje, še veliko več pa naj bi jih ostalo neprijavljenih. V nedavni vladni raziskavi pa sta kar dve tretjini švedskih muslimanskih skupin dejali, da so bila njihova poslopja tarča vandalizma.

Na Švedskem, ki velja za tradicionalno strpno in odprto državo ter sprejme največ prosilcev za azil na prebivalca v EU, se razprave glede priseljevanja krepijo že nekaj časa.

Skrajno desni Švedski demokrati so na volitvah septembra prejeli 13 odstotkov glasov, trenutno naj bi uživali celo 16-odstotno podporo. Decembra jim je skorajda uspelo zrušiti levo usmerjeno vlado, ki vodi liberalno priseljensko politiko. Vlada je sicer zadnje požige mošej obsodila in napovedala poglobljen dialog z verskimi skupnostmi. Premier Stefan Löfven je poudaril, da "se na Švedskem nihče ne bi smel bati prakticirati svoje vere".

V Kölnu napovedan protiislamistični shod
Protiislamistična čustva se krepijo tudi v Nemčiji, kjer je za ponedeljek v Kölnu napovedano protestno zborovanje nemškega protiislamističnega gibanja Pegida (Domoljubni Evropejci proti islamizaciji zahoda), zadnji v vrsti protimuslimanskih protestov v tej državi.

Vzpon Pegide je pretresel tudi politični vrh, kanclerko Angelo Merkel pa spodbudil, da je v svojem novoletnem nagovoru posvarila pred rasističnimi voditelji tega gibanja. Zadnji vsakotedenski shod Pegide v Dresdnu je pritegnil okoli 17.000 ljudi, v zadnji anketi pa se je kar osmina Nemcev izrekla, da bi se udeležila njihovega shoda.

V znak protesta proti načrtovanemu shodu Pegide v Kölnu bodo v ponedeljek zatemnili znamenito kölnsko katedralo, najbolj znano mestno znamenitost. "Pegido sestavlja neverjetno široka mešanica ljudi, od tistih s sredine družbe, do rasistov in desničarskih skrajnežev," je povedal predstojnik kölnske katedrale Norbert Feldhoff. "Z ugasnitvijo razsvetljave želimo doseči, da bi udeleženci shoda postali in se zamislili. Gre za izziv: razmisli, s kom marširaš."

Za podobno protestno zatemnitev so se med shodom Pegide, ki sicer svoje shode prireja vsak ponedeljek od oktobra dalje, odločili tudi v dresdenski operi Semperoper.

Mnogi Nemci so zaskrbljeni nad vse večjim številom prosilcev za azil, ki je v Nemčiji lani naraslo na 200.000, kar štirikrat več od leta 2012. Delež priseljevanja je zaradi vojne v Siriji ter nemirov na Bližnjem vzhodu in v Afriki največji v zadnjih 20 letih, protipriseljenske stranke v Združenem kraljestvu, Franciji, Švedskem, Madžarskem in na Nizozemskem pa zdaj dodobra izkoriščajo nejevoljo in frustracije volivcev, ki čutijo posledice varčevalnih ukrepov in zategovanja pasu.
Nemške oblasti so med letoma 2012 in 2014 popisale več kot 70 napadov na mošeje, policija v Veliki Britaniji pa občutno povečanje sovražnih zločinov, uperjenih proti muslimane. Morda najbolj presenetljiva pa je nastrojenost proti muslimanom na Švedskem, kjer 65 let staro politiko odprtih vrat do priseljencev še vedno podpira močna večina.