V stockholmskem pristanišču ponosno vihrajo zastave Evrope, vse pod veliko švedsko zastavo. Švedska je bila dolga leta praktično imuna za debate, povezane s priseljensko tematiko. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
V stockholmskem pristanišču ponosno vihrajo zastave Evrope, vse pod veliko švedsko zastavo. Švedska je bila dolga leta praktično imuna za debate, povezane s priseljensko tematiko. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Akesson, novi ljubljenec evropske desnice. Foto: EPA
Švedska predmestja se hitro polnijo z brezposelnimi priseljenci. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Nemiri v problematičnem Rosengardu leta 2008. Foto: EPA

66-letna upokojena delavka, ki je delala v menzi, je vedno volila švedsko socialdemokratsko stranko, kot velika večina njenega delavskega razreda, ki prevladuje v Almgårdenu, predmestju Malmoja. Do prejšnje nedelje.
Takrat je Maria prelomila že vse življenje dolgo navado in tako pomagala na novo začrtati zemljevid švedske politike. Podprla je namreč skrajno desničarsko gibanje, ki ga obtožujejo islamofobije in ki mu je prvič uspelo vstopiti v parlament.
Maria ni bila edina. V Almgårdenu je kar vsak tretji volil za Švedske demokrate, stranko, ki jo označujejo kot "rasistično in neonacistično", vodi pa jo Jimmie Åkesson, novi ljubljenec evropske skrajne desnice. Vzrok je preprost. Maria pokaže čez obvoznico na sosesko Rosengård, tam znano kot "geto". Rosengård je dom skoraj 20.000 priseljencev, v veliki večini muslimanov, od katerih jih je skoraj polovica brezposelnih.
"Postalo je že noro. Zvečer sploh ne moreš več ven," pove Maria. "Nič nimam proti tujcem. 40 let sem že poročena z Bolgarom. A ti ljudje ne delijo naših vrednot. Jaz pravim, če vam ni všeč barva naše zastave, vam bomo mi pomagali spakirati kovčke."
Neki drug domačin, ki vodi taksi službo, je sicer ostal zvest levi sredini, a pravi: "Åkesson ima prav. Kar je dovolj, je dovolj. Celo v afriških džunglah ne vedo, kje je Švedska, vedo pa, da lahko pridejo sem, dobijo denar in jim ni treba delati. Malo je manjkalo, da nisem volil za Švedske demokrate. Morda prihodnjič."
Åkesson, postaven 31-letnik, je šest odstotkov glasov, ki jih je prejela njegova stranka, proslavil z besedami: "Notri smo." Socialdemokrati so imeli svoj najslabši izid.Enaka smernica zdaj velja po celotni Evropi. Malmo, staro industrijsko mesto, se ponaša z nazivom zibelke švedske socialne demokracije. Leva sredina še vedno ohranja večino, a vse manj prepričljivo.


Poletje za radikalce
To poletje je bilo na splošno izjemno uspešno za vsa protiislamska in protipriseljenska gibanja v Evropi. V Franciji hoče predsednik Nicolas Sarkozy okrepiti načela Nacionalne fronte z izgonom romunskih Romov. Na Nizozemskem se vse bolj krepi Stranka svobode Geerta Wildersa, ki vodi ostro protiislamsko kampanjo, s čimer hromi nizozemsko vlado. V Avstriji za dunajskega župana kandidira vodja skrajne desnice, Heinz-Christian Strache. Zmagal sicer ne bo, vseeno pa bo najverjetneje 'pobral' okoli 20 odstotkov glasov.
Potem je tu Madžarska, kjer je parlamentarni prag dosegel radikalni desničarski Jobbik, ki zdaj zahteva stalna, zastražena internacijska taborišča za Rome. Italijansko vlado sestavlja protipriseljevalna Severna liga Umberta Bossija, najhitreje rastoča stranka v državi.
V Nemčiji, kjer skrajni desnici sicer ni uspel kakšen večji podvig, pa je bila politična senzacija poletja tabuje podirajoča knjižna uspešnica Thila Sarazzina, nekdanjega berlinskega osrednjega bankirja. Sarazzin trdi, da si država koplje svoj lastni grob s tem, ko sprejema valove priseljencev, ki jih označi kot čistilce, sleparje socialnega sistema in podinteligenčna bitja, ki se parijo med seboj, da bi iz etnične manjšine prešli v večino, ki bi zavladala državi.

Nekdaj imuna, danes pa ...
Švedska je bila dolgo videti imuna na vse te smernice in občutja, nekakšna oaza vljudnosti in odprtosti z najbolj velikodušnimi socialnim skrbstvom, azilom in politiko priseljevanja v Evropi. A pri tem, ko se vsako leto v 9-milijonsko državo priseli okoli 100.000 tujcev, Åkessonov uspeh kaže na to, da se javno mnenje obrača.
Na Danskem in v Nemčiji, v Franciji in Italiji, na Nizozemskem in v Švici politiki, analitiki in mediji bijejo žolčno debato o vrednotah in zvestobi, o koncu multikulturalizma in neuspešnih integracijah priseljencev. Pravi pogrom proti množičnemu priseljevanju. Švedske ta razprava ni zanimala in je še naprej puščala svoja vrata odprta.
A v nedeljo se je spremenilo tudi to, ko je slavil Åkesson, tisti Åkesson, ki je oznanil, da predstavlja priseljevanje muslimanov največjo grožnjo Švedski po Adolfu Hitlerju. Ta Švedska se zdaj s svojimi stališči do priseljevanja pomika v evropski 'mainstream'.