Viktor Janukovič je sicer ugodil nekaterim zahtevam protestnikov, kot sta odstop premierja in sprejetje zakona o pomilostitvi aretiranih protestnikov. A za zakon, ki ga je v sredo zvečer sprejel ukrajinski parlament visoka rada, ni glasovala opozicija. Pogoj za uveljavitev zakona, za katerega je glasovalo 232 od 416 poslancev, je namreč ta, da se protestniki umaknejo iz zasedenih vladnih poslopij.

Ukrajinska opozicija tako nadaljuje proteste. Eden izmed opozicijskih voditeljev Vitalij Kličko je Evropsko unijo pozval k različnim sankcijam proti predsedniku Viktorju Janukoviču, kot je prepoved potovanja v države članice, dokler ne podpiše razveljavitve sporne zakonodaje, uperjene proti protestnikom, in osvoboditve priprtih protestnikov.

Ashtonova poziva k resničnemu dialogu
Po evropskem komisarju za širitev Štefanu Füleju je kljub opozorilom ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj se ne vmešava v ukrajinske notranje zadeve, Kijev obiskala visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton.
Obe strani je pozvala h končanju nasilja in zastraševanja ter izpostavila potrebo po resničnem dialogu med vlado in opozicijo. Poudarila je, da je treba nujno preprečiti nasilje, in izrazila zaskrbljenost zaradi več primerov pogrešanih oseb.

Po izbruhu nasilnih protestov v Ukrajini je bilo aretiranih več sto protestnikov in aktivistov. Protestniki so zajeli več vladnih stavb in preprečujejo predstavnikom uradnih oblasti, da bi opravljali delo.

Kravčuk: Na robu državljanske vojne
"Smo na robu državljanske vojne," pa so bile besede, ki jih je v sredo izrekel prvi predsednik samostojne Ukrajine Leonid Kravčuk. "Omiliti moramo spor med stranema in se dogovoriti za načrt za rešitev spora," je poudaril Kravčuk, ki je v izredno čustvenem nagovoru poslancem položil na srce: "Ves svet priznava in Ukrajina priznava, da je država na robu državljanske vojne. To je revolucija. Dramatičen položaj, v katerem moramo ukrepati z največjo odgovornostjo."

Evropa naj pomaga Ukrajini na evropski poti
Voditelji držav Višegrajske skupine (Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske) so se v sredo sestali v Budimpešti in Evropo pozvali, naj Ukrajini pomaga na njeni evropski poti. Evropo so prosili, naj Ukrajini ne obrne hrbta.

Protesti v Ukrajini so se začeli novembra lani, ko ukrajinski predsednik Viktor Janukovič ni podpisal pridružitvenega sporazuma Ukrajine z Evropsko unijo. Je pa mesec pozneje podpisal dogovor z Rusijo, s katerim bo Rusija kupila za 15 milijard dolarjev (10,9 milijarde evrov) ukrajinskega dolga v evroobveznicah, prav tako pa bo Ukrajini prodajala zemeljski plin po izredno nizki ceni.
Razmere v državi so se zaostrile, ko je vrhovna rada 16. januarja letos sprejela zakon, s katerim omejuje protestniške dejavnosti v državi.