Fundacija Quadriga je za tokratnega nagrajenca izbrala Putina z razlago, da je pripomogel k spodbujanju tesnejših odnosov z Nemčijo, a je odločitev naletela na tako burne odzive in kritike, da so podelitev letos kar odpovedali. "Tako mediji kot politiki so nas zasuli z ostrimi kritikami. Pritisk je bil neznosen, zato bo to leto minilo brez nagrajenca in tudi brez prireditve," so zapisali v skladu.

Med nagrajenci - nagrade zasebni sklad tradicionalno podeli oktobra, na obletnico nemške združitve - naj bi bila tudi palestinski premier Salam Fayyad in mehiška zunanja ministrica Patricia Espinosa, a bosta zaradi sporne Putinove nagrade tudi onadva ostala praznih rok.

Havel: Putin ali jaz
Nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, lavreat Quadrige iz leta 2009, je že napovedal, da bo v primeru nagraditve Putina za njegovo "demokratično vodenje" sam vrnil nagrado. To pa je protestno že storil dansko-islandski umetnik Olafur Eliasson.

Nemška vlada se v razpravo, ki je izbruhnila po Putinovi nominaciji, ni želela vpletati, saj je vztrajala, da gre za odločitev neodvisne zasebne fundacije.

Lani nagrajen grški premier
Nagrada se sicer imenuje po kipu bojnega voza, v katerega so vpreženi štirje konji, ki ga je mogoče videti na vrhu berlinske znamenitosti, Brandenburških vrat. Med nekdanjimi nagrajenci so tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, izraelski predsednik Šimon Peres in nekdanji ruski predsednik Mihael Gorbačov. Lani je fundacija počastila grškega premierja Georgeja Papandreuja za pogum v spopadanju z javnimi dolgovi države.