Cene večine energetskih surovin bi poskočile v višave, borzni indeksi bi drastično padli, svetovna gospodarska rast bi se upočasnila. Kriza naj bi trajala srednje dolgo obdobje, vse dokler se na svetovnih trgih ne bi vzpostavilo novo ravnotežje brez iranske energije.

Morebitna uvedba sankcij Varnostnega sveta Združenih narodov proti Iranu bi imela po ocenah ISS-ja manjše gospodarske posledice na globalni ravni, vseeno pa bi pretresla predvsem regionalno gospodarstvo in najverjetneje tudi evropske trge. Vpliv na svetovno gospodarsko rast naj bi bil v tem primeru manjši oziroma zanemarljiv.

Vpliv Rusije in Kitajske
Ameriški novinar in analitik pri Newsweeku Alan Isenberg je na predavanju v Ljubljani dejal, da bi ZDA in EU morali pridobiti večjo podporo pri Rusiji in Kitajski, ki po njegovem mnenju lahko najbolj prispevata k rešitvi spora.

Obe imata namreč z muslimansko državo sklenjenih več sto milijard dolarjev vrednih pogodb in bi v primeru sankcij lahko najbolj prizadeli režim. Čeprav je predvsem Kitajska zelo odvisna od iranske nafte, si jedrskega orožja v rokah režima v Iranu ne želi, prav tako ne Rusija.

Treba se je pogajati
Proti vojaškemu posredovanju v Iranu je bil tudi drugi gost predavanja v Ljubljani Walter Posch z inštituta za varnostne študije pri Evropski komisiji, za katerega je pomembno, da mednarodna javnost nadaljuje prizadevanja za nadaljevanje pogajanj.

EU lahko po njegovem mnenju najbolj pomaga tako, da ohrani notranjo enotnost, pomaga pri stabilizaciji Iraka in vztraja pri zahtevi, da jedrske objekte v Iranu nadzorujejo inšpektorji mednarodne agencije za jedrsko varnost (IAEA).

Zavedati se je potrebno, pravi Posch, da lahko Iran v prihodnje postane najpomembnejši dobavitelj plina za vzhodnoevropske države in tako zmanjša njihovo odvisnost od Rusije. Igra tudi pomembno vlogo pri boju proti trgovanju s prepovedanimi drogami, predvsem v sosednjem Afganistanu, ki je glavni pridelovalec drog za evropski trg, in je sploh pomemben za stabilnost celotne regije.