Zunanji ministri Nata so na dvodnevnem zasedanju v Bruslju potrdili sveženj 42 ukrepov za uresničitev izjave, podpisane na vrhu Nata v Varšavi. Ukrepi se navezujejo na krepitev sodelovanja na sedmih področjih, vključno z bojem proti hibridnim in kibernetskim grožnjam ter sodelovanjem v pomorskih operacijah.

"Danes začenjamo novo poglavje v sodelovanju med EU in Nato," je izjavila visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini. Zunanji ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec, so razpravljali tudi o zagotavljanju stabilnosti v regiji, vključno s podporo koaliciji za boj proti samooklicani skupini Islamska država z usposabljanjem iraških vojakov in o novi operaciji Varuh morja v Sredozemlju.

V preteklosti je bilo veliko kritik zaradi podvajanja dejavnosti obeh organizacij, prizadevanja za krepitev sodelovanja pa so dobila nov zagon po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA. Trump je namreč v volilni kampanji postavil pod vprašaj ameriški prispevek v zavezništvu.

Na dnevnem redu tudi Zahodni Balkan
V Natu pozorno spremljajo že večkrat preložene predčasne parlamentarne volitve v Makedoniji, pri čemer upajo na ureditev razmer v državi, ki bi omogočila pozitivna sporočila v prihodnje. Makedonija je od vrha zavezništva v Bukarešti leta 2008 v slepi ulici, zlasti zaradi nerešenega spora z Grčijo glede imena.

Glede vprašanja ohčajenih odnosov z Rusijo, je generalni sekretar Nata jens Stoltenberg dejal, da si Nato še naprej šrizadeva za bolj konstruktivne odnose z Moskvo. Po zamrznitvi odnosov zaradi ukrajinske krize leta 2014 sta se letos odvili dve srečanji Nata in Rusije na veleposlaniški ravni, o tretjem pa se še dogovarjajo, tako glede datuma kot vsebine, je povedal Stoltenberg. Rusija se po neuradnih navedbah novega srečanja ne želi udeležiti, če bo na dnevnem redu Ukrajina, pri čemer vztrajajo zaveznice.

Slovenija bo prispevala en vod v Latviji
Drugi dan zasedanja, v sredo, se bodo najprej sestale države, ki gredo skupaj v kanadski bataljon v Latviji v sklopu krepitve odvračalne in obrambne drže s povečanjem navzočnosti zavezništva na vzhodu Evrope. Nosilno vlogo v bataljonu, ki naj bi štel od 1000 do 1200 pripadnikov, bo imela Kanada, ki naj bi prispevala okoli 450 vojakov. Poleg Kanade naj bi manevrske čete prispevale še Italija, Španija in Poljska. Albanija in Slovenija pa naj bi prispevali po en vod, to je okoli 50 ljudi, in sicer v okviru enot za radiološko, kemično in biološko obrambo, ki naj bi bili nameščeni blizu Rige, a dokončna odločitev še ni sprejeta.