Madžarska vlada je naznanila, da bo osebje novega poveljniškega centra, imenovanega Integracijska enota sil Nata, vključevalo 40 častnikov tako iz Madžarske kot tudi iz drugih članic Nata, ne bo pa v njem bojnih enot.

"V mirnih časih bo njegova naloga organizirati in načrtovati mednarodne vaje ter v izrednih kriznih primerih usklajevati Natove odzivne sile," je povedal vladni predstavnik.

Nato je podobna poveljstva postavil že v Litvi, Latviji, Estoniji, na Poljskem, v Bolgariji in Romuniji. Naloga centrov bo predvsem usklajevanje akcij Natovih bojnih enot, ki naj bi bile polno operativne na začetku leta 2016. Kakšna bo vloga novih sil, bodo obrambni ministri Nata dorekli v četrtek na vrhu v Bruslju.

Skupni sovražnik Rusija?
Na svoji spletni strani je Nato zapisal, da bi bila "nagla razmestitev zavezniških sil v vzhodni del zveze" lahko nujna, nov sistem poveljstev pa bi lahko pri tem učinkovito pomagal. Istočasno bi nekatere vzhodnoevropske članice Nata, kot je Poljska, rade, da bi se v času vse večjih napetosti med Rusijo in Zahodom nove Natove bojne sile osredotočile na odvračanje morebitne ruske ofenzive.

Novi sistem poveljniških centrov v centralni in vzhodni Evropi ne bo edini del "jamstvenih ukrepov", uvedenih kot odgovor na "izzive", ki jih predstavlja Rusija - taka je vsaj Natova ubeseditev.

Severnoatlantska zveza namreč v zadnjih mesecih pospešeno krepi svojo vojaško navzočnost vzdolž ruske meje, v petek pa je v Litvi začela mesec dni dolge vojaške vaje, imenovane Baltska piraja. V vojnih igrah bo sodelovalo 500 litovskih vojakov, ki se jim bodo pridružile še belgijske, ameriške in luksemburške sile, tako da bo končna številka udeležencev znašala tisoč vojakov in sto različnih kosov vojaške opreme.
Ločeno bodo do 6. novembra v Italiji, Španiji, na Portugalskem, v Kanadi, Nemčiji, Belgiji, na Norveškem in Nizozemskem potekale vaje Trident Juncture, kar bodo največje vojaške vaje po letu 2002, na njih pa bo sodelovalo 36.000 vojakov iz več kot 30 držav, tako članic Nata kot partnerskih držav.

Istočasno se ameriške zračne sile (USAF) pripravljajo na prevoz bomb z jedrskimi konicami B61 v nemško zračno oporišče Buchel, poroča nemški ZDF. V to oporišče je bilo iz ZDA od leta 2007 skupno prepeljanih že 20 podobnih bomb z jedrskimi konicami. ZDA trenutno izdelujejo novo različico B61, Mod 12, ki bi bila natančnejša od prejšnjega modela.

Na poti k destabilizaciji
A ZDA se pri "ruski grožnji" ne zanašajo zgolj na svoje jedrsko orožje, ampak so pripravljene tudi na morebitno hibridno vojno z Rusijo v baltskih državah. Kot poroča Deutsche Wirtschafts Nachrichten (DWN), vse Natove vojaške vaje, ki jih v tej regiji organizira Washington, potekajo z namenom pripraviti se na najrazličnejše scenarije vojaških odgovorov. Pentagon je pri Moskvi ubral novo vojaško taktiko in je za bojišče izbral ruske neposredne sosede v Baltiku, še navaja DWN, ki med taktikami omenja uporabo nestandardnih sil, množičnih shodov in kibernetičnih napadov na ključno infrastrukturo.

Rusija ne skriva, da Natovo širitev proti vzhodu in redno dejavnost sil zveze na tem območju označuje za sovražno, njen namen pa da je destabilizirati Rusijo. Moskva je kritična tudi do ameriškega pošiljanja novih bomb z jedrskimi konicami v Nemčijo, saj bo po njenih besedah to porušilo strateško ravnotežje v Evropi. "To je še en korak, žal zelo resen korak, k zaostritvi napetosti na evropski celini. Takih dejanj ni mogoče videti kot korak k večjemu zaupanju in stabilnosti," so sporočili iz Putinovega urada.
K. S.