Svet Nato-Rusija je po juniju 2014 prve pogovore opravil aprila letos, ko sta strani tudi dejansko zamrznili odnose. A aprilsko srečanje se je končalo z globokim razhajanjem glede Ukrajine in drugih vprašanj.

Generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg si želi, da bi zavezništvo čim prej po vrhu na Poljskem, ki se začne v petek in na katerem bodo voditelji članic potrdili največjo krepitev vojaških zmogljivosti Nata po koncu hladne vojne v odgovor na krepitev Rusije, izpeljal pogovore z Moskvo. "Svet Nato-Rusija mora kot forum za dialog igrati pomembno vlogo in bi lahko povečal predvidljivost," je pred vrhom v Varšavi dejal Stoltenberg in dodal, "če smo odkriti, ni pomembno, ali do njega pride prej ali potem; pomembno je, da do njega pride".

Na srečanju z Rusijo bi se morali osredotočiti na zmanjševanje tveganja, transparentnosti in predvidljivosti, še posebej po incidentih, kot je bila novembrska turška sestrelitev ruskega lovca na mejnem območju s Sirijo, za kar se je Turčija Rusiji že opravičila, in preletavanje ameriške ladje v Baltiku, je poudaril Stoltenberg.

Putin na grožnje odgovarja z grožnjami
Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da Nato z načrti dodatne okrepitve enot v vzhodni Evropi sproža oboroževalno tekmo, na katero bo Moskva odgovorila. V Kremlju so tako že opozorili Finsko, da se bodo odzvali, če se bo pridružila Natu. Finska se bo namreč kot tesna partnerica Nata udeležila vrha v Varšavi. Na vprašanje o morebitnem članstvu Finske v zavezništvu pa je Stoltenberg dejal, da je odločitev v rokah Fincev in da bi bilo popolnoma neupravičeno, "če bi to sprožilo reakcije".

Natovi awacsi kmalu v Siriji
Stoltenberg je novinarjem povedal, da je napotitev Natovih letal awacs v boj proti Islamski državi le še vprašanje časa. "Sklenili bomo, da Natovi awacsi mednarodni koaliciji, ki se bori proti IS-ju, priskrbijo informacije." Načrti zavezništva predvidevajo, da bodo njegova letala, ki so opremljena z modernimi radarji in drugo komunikacijsko opremo, iz Turčije in sredozemske obale nadzirala zračni prostor nad Sirijo in Irakom, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Za zdaj ni predvideno, da bi Natova letala tudi usmerjala letalske napade na IS. Natova flota naj bi štela 16 letal, okoli tretjino naj bi jih prispevala Nemčija.

Brexit ne bo spremenil odnosov z Natom
Generalni sekretar zavezništva se je dotaknil tudi referendumske odločitve Britancev za odhod iz EU-ja in posledične napovedane menjave na čelu vlade v Londonu. "Združeno kraljestvo bo ostalo močan in predan zaveznik. Prepričan sem, da bo nova vlada nadaljevala v tej smeri. To je pomembno, saj daje Velika Britanija ključen prispevek varnosti v Evropi in zavezništvu," je povedal Stoltenberg. Norvežan je večkrat ponovil, da brexit ne bo spremenil britanskega odnosa z Natom, prav tako pa na noben način ne bo vplival na sodelovanje med Natom in EU-jem.