"Včeraj zjutraj sta prišla v moj urad in dejala, da želita popraviti ravnanje svoje vlade. Izračunala sta, da vsak Nemec Grčiji za tisto, kar je plačala med drugo svetovno vojno, dolguje 875 evrov," je povedal župan pristaniškega mesta Nafplia Dimitris Kocuros. Njun denar so donirali krajevni dobrodelni organizaciji.

Župan je povedal, da sta Ludwig Zacaro in Nina Lahge, kot so njuni imeni navedli grški mediji, Nafplio izbrala, saj je bila to prva prestolnica Grčije v 19. stoletju. Zacaro naj bi bil upokojen, Lahgejeva pa zaposlena za skrajšan, 30-urni delavnik. Ker nista imela dovolj denarja za oba, sta plačala le za enega, je poročal Guardian.

Nemčija zavrača plačilo reparacije
Grčija, ki jo pesti uničujoč dolg, že nekaj časa trdi, da ji Nemčija dolguje denar za izsiljeno medvojno posojilo in druge reparacije. Premier Aleksis Cipras je pred kratkim dejal, da ima Grčija moralno dolžnost zahtevati plačilo reparacij. Nemški minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel je tovrstne pozive prejšnji teden zavrnil.

Pred dnevi pa je nemško javnost presenetila izjava več članov stranke Socialnih demokratov (SPD), ki je prvič v zgodovini Nemčije, kot koalicijska stranka, izjavila, da bi morala Nemčija razmisliti o plačilu reparacije. "Čas je, da priznamo, da smo Grčiji storili hudo krivico," je v pogovoru za Der Spiegel dejala predsednica Socialnih demokratov (SPD) Gesine Schwan. Pri tem je imela v mislih dogodke, ki so se zgodili med nemško okupacijo Grčije med drugo svetovno vojno, ko je bilo umorjenih več tisoč Grkov, uničena je bila infrastruktura, grška centralna banka pa je bila prisiljena, da je dala Nemčiji posojilo. Nemčija za posamezne obtožbe Grčiji nikoli ni povrnila vojne odškodnine.

Nacisti so med drugo svetovno vojno štiri leta okupirali Grčijo, v tem času pa grško centralno banko prisilili k posojilu tretjemu rajhu, zaradi česar je država finančno propadla. Po ocenah nekaterih virov v Atenah naj bi Nemčija Grčiji še vedno dolgovala okoli 162 milijard, kar je več kot polovico zdajšnjega grškega dolga.