Poslanci in poslanke so s 445 glasovi za in 146 proti potrdili uresničitev kontroverznega načrta, po katerem bo Nemčija v boju proti IS-ju v Siriji igrala nebojno vlogo, poroča BBC. Nemčija bo v vojaški koaliciji sodelovala z vojaki, fregato Augsburg ter letali tornado in bo izvajala izvidniške naloge. Nemci bodo sodelovali tudi z "letečo cisterno" za polnjenje letal z gorivom med letom, satelitsko izvidnico in poveljniškimi kapacitetami. Nemčija pa ne bo izvajala zračnih napadov v Siriji.

Glasovali so po prošnji Francije, ki je sledila novembrskim napadom v Parizu. Sodelovanje Nemčije v napadih na IS bo največja nemška vojaška operacija na tujem trenutno. Trajala naj bi najmanj leto dni, stala pa naj bi 134 milijonov evrov. Vsako podaljšanje misije mora odobriti parlament.

Nemška vojska je sporočila, da bodo njene enote razporejene "v in nad Sirijo, kjer deluje IS, na ozemlju držav, katerih vlade so Nemčiji dale dovoljenje, v vzhodnem Sredozemskem morju, Zalivu, Rdečemu morju in povezanih morjih". Po napovedih naj bi Nemčija šest tornadov v turškem letalskem oporišču Incirlik začela nameščati prihodnji teden.

Nemška ladja bo podpora francoski letalonosilki Charles de Gaulle v vzhodnem Sredozemskem morju. Nemčija bo tudi povečala svoj kontingent vojakov v severnem Iraku s 100 na 150 vojakov. Tam nemški vojaki pomagajo uriti kurdske pešmerge, ki se borijo proti IS-ju. Nemčija Kurde tudi zalaga z orožjem in strelivom.

Kaj pa mandat Združenih narodov?
Opozicijska Levica je glasovala proti nemški misiji v Siriji, proti pa je bila tudi večina poslancev in poslank Zelene stranke, poroča BBC. Predsednica Zelene stranke Simone Peter je pred glasovanjem izrazila zaskrbljenost glede pravne podlage za nemško misijo brez resolucije Združenih narodov, ki bi jo dovoljevala.

Levica je posredovanje označila za popolnoma napačno in nevarno. Kot je v razpravi pred glasovanjem poudarila vodja poslanske skupine Levice Sahra Wagenknecht, bodo v odgovor na napade v Parizu pobijali nedolžne ljudi v Siriji. Trditve nemške vlade, da bodo napadi oslabili IS, je označila za "navadno laž". Po njenem mnenju se bo zgodilo ravno nasprotno. "Vojna je nasilje, ki prinaša novo nasilje," je dejala. Misija po njenih besedah predstavlja kršitev človekovih pravic in je neodgovorna.

"Mandat misije je nevarno nejasen," je bil kritičen tudi vodja poslanske skupine Zelenih Anton Hofreiter. Kot je poudaril, ostajajo odprta številna vprašanja, ni jasne strategije in ni koncepta za politično rešitev konflikta v Siriji.

Koalicija: Posredovanje v skladu z ustavo
Glasovi za so skorajda izključno prišli iz vrst vladajoče velike koalicije med Krščansko demokratsko unijo in socialdemokrati. Poslanci iz vrst CDU/CSU in SPD so posredovanje nemške vojske v Siriji zagovarjali ter zagotavljali, da je v skladu z nemško ustavo in spoštovanjem človekovih pravic. Dejali so še, da Nemčija zaradi trenutnih razmer v svetu ne more manjkati pri tovrstnih operacijah.

Nemški pravosodni minister Heiko Maas je za časopis Tagesspiegel v petek dejal, da sam ne dvomi o legalnosti misije.

Varnostni svet ZN-a je po napadih v Parizu sprejel francosko resolucijo, ki je pozvala članice ZN-a, naj "sprejmejo vse potrebne ukrepe", da "preprečijo in zatrejo teroristična dejanja", ki jih izvajajo IS, Al Kaida in povezane "teroristične" skupine, poroča BBC. Zaradi pariških napadov je bil uveljavljen tudi člen 42.7 Lizbonske pogodbe, kar je omogočilo sodelovanje drugih članic EU-ja v boju proti IS-ju.

Nemška javnost ni naklonjena napotitvam nemške vojske
Do zdaj je bila največja nemška misija na tujem v Afganistanu, kjer je trenutno manj kot 1.000 nemških vojakov. Spomnimo, leta 2010 je tedanji nemški predsednik Horst Köhler odstopil s položaja po izjavi, da se mora država, kot je Nemčija, ki je zelo odvisna od zunanje trgovine, zavedati, da so vojaške intervencije potrebne za nemške interese in njihovo gospodarstvo. "V nujnih primerih bi bila morda vojaška operacija potrebna, da bi z njo obvarovali naše interese, na primer prostotrgovinske poti," je dejal Köhler. Pozneje je dejal, da so bile njegove besede napačno razumljene.

Nemška javnost sicer ni naklonjena napotitvi nemške vojske na tuja bojišča razen v okviru mirovnih operacij. Nemška vojaška letala so na tujem posredovala prvič po drugi svetovni vojni v napadih na Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999 v okviru napadov zveze Nato na to državo.

V četrtek so britanska letala izvedla svoje prve napade na položaje IS-ja v Siriji. Tik pred tem je britanski parlament odobril britansko vojaško operacijo v Siriji.