Hollande je v Moskvi nadaljeval diplomatska prizadevanja, ki jih je začel v ponedeljek s srečanjem z britanskim premierjem Davidom Cameronom, nadaljeval pa s pogovori z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, nemško kanclerko Angelo Merkel ter italijanskim premierjem Matteom Renzijem, je Putinu dejal, da je napočil čas, da države prevzamejo odgovornost.

"To veliko koalicijo moramo oblikovati skupaj, da delujemo proti terorizmu in IS-ju ... Zato sem prišel v Moskvo - da določimo, kako lahko delujemo in se uskladimo v boju proti IS-ju," je dejal Hollande. "Še več, menimo, da je ta koalicija absolutno potrebna in tu se naša stališča skladajo," je dejal Putin ob sprejemu Hollanda v Kremlju. Poudaril je, da je po nedavnih terorističnih napadih v Parizu in bombnem napadu na ruskem potniškem letalu nad Sinajem v Egiptu, ki je zahteval 224 življenj, treba "združiti naše napore v boju proti skupnemu zlu" in da je Rusija pripravljena na to sodelovanje.

Francija je ta teden, po terorističnih napadih v Parizu, ki so 13. novembra zahtevali 130 življenj, sporočila, da se želi povezati z Rusijo in ZDA v boju proti IS-ju. Možnost te koalicije je oslabila torkova sestrelitev ruskega vojaškega letala zaradi kršenja turškega zračnega prostora, saj je letalo sestrelila Turčija, članica Nata in mednarodne koalicije proti IS-ju.

V boj z IS-jem tudi Nemčija
O letalskem vojaškem posredovanju proti sunitskim skrajnežem so se na srečanju v Berlinu dogovorili Merklova in pristojni ministri. Opozicijska Levica je že posvarila, da se bo ob morebitnem sodelovanju Nemčije v boju proti islamskim skrajnežem povečalo tveganje za teroristične napade v Nemčiji, medtem ko so Zeleni postavili pogoje za sodelovanje Nemčije, pri čemer je zanje sprejemljivo izvidništvo, operacija pa mora imeti mandat Združenih narodov.

Nemčija je v torek že obljubila, da bo poslala 650 vojakov v Mali, kjer bodo sodelovali v mirovni misiji v tej zahodnoafriški državi, s čimer naj bi prispevali k zmanjšanju pritiska na Francijo v boju proti Islamski državi. Poleg tega bo Nemčija podaljšala vojaško misijo za urjenje kurdskih borcev pešmerg v Iraku, število vojakov, ki sodelujejo v njej, pa se bo povečalo s 100 na 150.

Viri v nemški vladajoči koaliciji so sporočili tudi, da v Berlinu razmišljajo tudi o napotitvi fregate in letal za točenje goriva med poletom. Nemška ustava sicer omejuje možnosti glede vojaškega posredovanja v tujini, še posebej kar zadeva letalske napade. Če bo Nemčija sodelovala v letalskih napadih na Islamsko državo, bo to tretjič, da bo nemška vojska sodelovala v ofenzivnih napadih. V času vojne na Kosovu so nemški tornadi bombardirali položaje srbske protiletalske obrambe, v Afganistanu pa so nemški vojaki sodelovali v spopadih proti talibanom.

Cameron za napade v Siriji
Podporo za sodelovanje v zračnih napadih v Siriji je pri poslancih iskal tudi britanski premier. Ti bi bili tokrat usmerjeni proti Islamski državi, in ne strmoglavljenju predsednika Bašarja Al Asada.

Velika Britanija v napadih mednarodne koalicije na cilje Islamske države v Iraku že sodeluje, zdaj pa naj bi, vsaj tako želi vlada, te napade razširila še na Sirijo. Parlament naj bi o tem odločal v prihodnjih tednih, verjetno še pred 17. decembrom, ko se za poslance začenjajo božično-novoletne počitnice.

Med razlogi za napade v Siriji je premier poudaril, da predstavlja IS "zelo neposredno grožnjo" Veliki Britaniji in njenim zaveznicam, ter spomnil na serijo terorističnih napadov v Evropi in drugje, katerih tarča so bili tudi Britanci, kot se je to zgodilo v junijskem napadu v Tuniziji. Takrat je džihadist IS-ja ubil 38 turistov, od tega 30 britanskih. Kot pravni temelj za napade na IS v Siriji pa je navedel pravico do samoobrambe, ki je zapisana v Ustanovni listini ZN-a, in tudi soglasno sprejeto resolucijo Varnostnega sveta ZN-a o boju proti IS-ju.

Cameron med poslanci v preteklosti sicer ni imel podpore za napade v Siriji, a po nedavnih napadih v Parizu se je ozračje tudi v Londonu nekoliko spremenilo. Zdaj bi te napade zagotovo podprlo več poslancev kot še pred mesecem dni, pa ne le Cameronovih torijcev, ampak tudi opozicijskih laburistov.

"Če ne zdaj, kdaj?"
Pri vprašanju "zakaj zdaj" je spomnil, kako grozljivo je bila napadena "naša prijateljica in zaveznica Francija", in odgovoril z vprašanjem: "Če ne zdaj, kdaj?" Vztrajal je, da bo Islamska država navdihovala islamske skrajneže po vsem svetu in jih novačila v svoje vrste, vse dokler bo lahko "prodajala mit svojega tako imenovanega kalifata". Poleg tega bo, kot je opozoril, neukrepanje proti džihadistom ogrozilo uspešen boj proti njim v sosednjem Iraku.

Ob tem je poslancem razkril, da so na britanskih tleh letos preprečili sedem terorističnih napadov, ki so bili ali povezani z IS-jem ali navdihnjeni z njegovo propagando. Kot je vztrajal, se Britanci "ne bi smeli zadovoljiti s tem, da zagotavljanje svoje varnosti prepuščamo svojim zaveznikom. Morali bi pomagati zaveznikom ... in ne le stati ob strani."

Britanskih vojakov v Siriji ne bo
Za boj proti IS-ju na kopnem vidi Cameron možnost v 70.000 sirskih upornikih, ki ne pripadajo skrajnim skupinam. "Potrebujejo našo pomoč. Ko jo bodo dobili, jim bo uspelo. Zato bi morali po mojem mnenju narediti več, da jim pomagamo iz zraka," je dejal. Zatrdil je, da britanskih vojakov v Siriji ne bo, in dejal, da bi bilo kopensko posredovanje Zahoda tam kontraproduktivno.

Glede strategije za "potem" je premier obljubil, da bo Velika Britanija za obnovo Sirije namenila najmanj milijardo funtov. Že predtem je v pismu poslancem orisal strategijo za Sirijo v sedmih točkah, katere del so tudi diplomatska in humanitarna prizadevanja ter načrti za čas po odhodu predsednika Bašarja Al Asada z oblasti. Diplomatska in politična rešitev sirske vojne je ključna, je priznal, a dolgoročno. "Ali lahko čakamo na njo, preden ukrepamo vojaško? Jaz pravim, da ne."

Opozicija proti napadom
Britanskim napadom v Siriji pa nasprotuje vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn, ki je Cameronu zastavil vrsto vprašanj. Prvo je bilo, ali bi britanski napadi na cilje IS-ja v Siriji dejansko naredili Veliko Britanijo varnejšo, saj mora biti to glavni cilj vlade. Podvomil je tudi o uspehu načrtovanega boja proti IS-ju in opozoril, da so vojaška posredovanja Zahoda v preteklosti prinesla nepričakovane in neželene posledice.

"Vprašanje zdaj mora biti, ali bo razširitev britanskega obstreljevanja iz Iraka v Sirijo verjetno zmanjšala ali še povečala to grožnjo ter ali bo zavrla ali še razširila teroristično kampanjo IS-ja na Bližnjem vzhodu," je poudaril Corbyn in podvomil, da bo britansko posredovanje prineslo uspeh, posebej če ne bo tudi kopensko, česar pa si nihče ne želi.