"Hamas je bil močno napaden, pri pogajanjih pa ni bilo ugodeno niti eni njegovi prošnji. Hamas je želel nadzor nad pristaniščem in letališčem v Gazi, osvoboditev palestinskih zapornikov, mediacijo Katarja in Turčije ter izplačilo plač zaposlenim ... A dobil ni ničesar," je dejal po poročanju palestinske agencije Ma'an News Benjamin Netanjahu.

Kopenska, zračna in morska ofenziva na Gazo se je začela 8. julija. V Gazi je bilo ubitih najmanj 2.200 ljudi, med njimi 70 odstotkov civilistov, na strani Izraela je bilo ubitih 64 vojakov in šest civilistov. Izraelska vojska je v tem času izstrelila 5.263 raket, Hamas pa 4.564.

"Hamas takšnega poraza ni doživel od svojega nastanka. Uničili smo njegove predore, ki jih je uporabljal za napade, ubili skoraj tisoč sovražnih bojevnikov, med njimi pomembne funkcionarje, uničili na tisoče raket in več sto poveljniških postaj," je še dejal izraelski premier.

Sprti strani sta v torek ob posredovanju Egipta sklenili "časovno neomejeno premierje". Le dan pozneje je prvič po letu 2007 na območje Gaze vstopil konvoj vozil s humanitarno pomočjo Svetovnega programa za hrano (WFP) ZN-a. V opustošeno in uničeno Gazo je pripeljal dovolj hrane, s katero se bo pet dni lahko oskrbovalo 150.000 Palestincev.

Nove grožnje Izraela
"Privolili smo v pomoč pri obnovi območja, a le za namene humanitarne pomoči, in še to pod našim nadzorom," je bil jasen Benjamin Netanjahu, ki je ob tem opozoril, da je še prezgodaj za napoved, ali bo mir res veljal dolgoročno. "Do napadov na Izrael imamo ničelno toleranco, naš odgovor pa bo bolj srdit kot kadar koli prej," je še dejal.