V nekaterih delih Somalije je podhranjenih kar 15 odstotkov otrok, skupno naj bi jih bilo v vsej državi hudo podhrajenih kar 480.000. Foto: EPA
V nekaterih delih Somalije je podhranjenih kar 15 odstotkov otrok, skupno naj bi jih bilo v vsej državi hudo podhrajenih kar 480.000. Foto: EPA
Somalija
Zaradi suše se je drastično zvišal pogin živine, kar je skupaj z visokimi cenami druge hrane številne ljudi v afriškem rogu prignalo na rob preživetja. Foto: EPA
Somalija
Nenehne suše spreminjajo tradicionalne vzorce preživljanja in silijo ljudi na ogroženih območjih v odvisnost od tuje pomoči v hrani. Foto: EPA

Vzhodno Afriko je prizadela najhuša suša v zadnjih 60 letih in po podatkih Urada ZN-a za koordinacijo humanitarnih zadev (UNOCHA) je ogroženih najmanj deset milijonov ljudi v Džibutiju, Etiopiji, Keniji, Somaliji in Ugandi.

"Nismo več na robu humanitarne katastrofe, smo sredi nje in nihče ne pomaga," je za medijski humanitarni projekt ZN-a IRINews že pred tednom dni dejal Izak Ahmed, ki predseduje nevladni organizaciji v Somaliji, najhuje prizadeti med vsemi državami.

ZN in številne nevladne organizacije so države donatorke po vsem svetu pozvale, naj prispevajo sredstva za pomoč ogroženim Afričanom.

Aprila so humanitarne agencije opozorile, da osmim milijonom grozi hudo pomanjkanje hrane in nič ni bilo storjenega, medtem ko je tri mesece kasneje ta številka poskočila na deset milijonov, piše britanski The Independent in dodaja, da je povsem jasno, kaj lahko pričakujemo septembra, če svet ne bo pomagal.

Otrokom ne pomaga niti nujna pomoč
Po poročanju medijev vsak dan okoli 1.400 Somalijcev prebeži v sosednjo Kenijo, večinoma v bližino mesta Dadab, kjer je največje begunsko taborišče na svetu. Če so v preteklih letih Somalijci večinoma bežali pred nasiljem, pa zdaj enako grožnjo predstavlja lakota.

Številni otroci umrejo na poti skozi negostoljubno puščavo ali ob prihodu v taborišče, kjer jim zaradi hude podhranjenosti ne pomaga več niti nujna medicinska pomoč, ki jo prejmejo od predstavnikov humanitarnih organizacij.

Tiskovna predstavnica OCHA-ja Elizabeth Byers je za ameriško medijsko hišo CBS povedala, da so v kenijskih begunskih taboriščih v prvi četrtini letošnjega leta ugotovili več smrti med otroci, ki so prišli iz Somalije, kot v celem lanskem letu.

Kar četrtina od sedmih milijonov Somalijcev naj bi bila zaradi suše prisiljena zapustiti svoje domove in mnogi od njih se zatečejo v sosednje države. V prenatrpanih obmejnih begunskih taboriščih v Keniji naj bi bilo nastanjenih že več kot 380.000 ljudi, ki se jim vsak dan pridružijo novi.

"Razmere so tako drastične. Naši predstavniki pripovedujejo, da česa takega še niso videli," je pojasnila tiskovna predstavnica Agencije ZN-a za begunce Melissa Fleming in dodala, da je Somalijo samo junija zapustilo 54.000 ljudi, kar je trikrat več kot maja.

Skrajneži le dovolili prihod humanitarnih agencij
V državah afriškega roga, ki jih je prizadela najhujša suša po 50. letih prejšnjega stoletja, naj bi humanitarno pomoč potrebovalo med 9 in 12 milijonov ljudi.

V Somaliji je ena od glavnih težav pri soočanju s humanitarno krizo, da je ta najhujša v južnem delu države, kjer imajo nadzor tujim humanitarnim agencijam nenaklonjeni islamski uporniki iz skrajne skupine Al Šabab, ki se borijo proti začasni vladi v Mogadišu in njenim podpornikom iz vrst afriških mirovnih sil.

Al Šabab je leta 2009 na ozemlju pod svojim nadzorom prepovedal delovanje tuji humanitarnim agencijam, saj naj bi bile protimuslimansko usmerjene, a očitno so razmere zdaj tako kritične, da je umaknil to prepoved.

Skrajneži so sporočili, da lahko humanitarno pomoč zagotavljajo vse organizacije, muslimanske in nemuslimanske, samo da nimajo v ozadju kakšne skrite agende. ZN je pozdravil njihovo potezo, a bo še počakal na varnostna zagotovila.

Nomadi postajajo odvisni od pomoči
Če je v preteklosti do hudih suš prihajalo na vsakih 10 do 15 let, pa se je zdaj vzorec spremenil in suše se pojavljajo že na vsakih par let in obeti za prihodnost niso nič kaj obetajoči, saj naj bi se zaradi podnebnih sprememb sušne razmere nadaljevale.

Pogostejše suše prizadanejo mehanzime, ki so jih tamkajšnje skupnosti vzpostavile za življenje v že tako težkih razmerah. Strokovnjaki opozarjajo, da vse bolj redko deževje načenja predvsem način življenja nomadskih pastrijev, ki naseljujejo večino ogroženih območij, zaradi česar v vse večjhem številu postajajo odvisni od tuje pomoči.