Kot je dejal, bo sredstva namenil za projekte, fundacije ali programe, ki se ukvarjajo z žrtvami in spravo. "Sinoči sem se sešel s svojo družino in odločili smo se, da tistih osem milijonov švedskih kron podarimo žrtvam," je povedal Santos ob robu spominske slovesnosti za žrtve v Boyaji.

Santosu so Nobelovo nagrado podelili za mirovni sporazum, ki ga je prejšnji mesec po 52 letih državljanske vojne podpisal z levičarskimi uporniki Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc). Ironija pa je, da je sporazum prejšnjo nedeljo padel na referendumu, na katerem so s tesno večino slavili nasprotniki premirja.

Le nekaj dni zatem je Nobelov odbor v Stockholmu razkril, da je Santos letošnji dobitnik ugledne nagrade.

"Vztrajali bomo, dokler ne bomo uresničili sporazuma, ki smo ga podpisali," je dejal Santos. "Če moramo narediti prilagoditve tega, o čemer smo se že dogovorili, bomo naredili te prilagoditve."

Desnica sporazumu nasprotovala
Kolumbijski predsednik je to povedal ob robu verske slovesnosti za žrtvami napada Farca iz leta 2002 v severozahodnem mestu Bojaya, ko so uporniki vrgli eksplozivne naprave na cerkev, v katero so se skrili vaščani pred spopadi med gverilci in paravojaškimi enotami. Ubitih je bilo 119 civilistov.

V več kot polstoletnih spopadih med Farcom in kolumbijskimi silami je bilo sicer ubitih več kot 260.000 ljudi, 45.000 je pogrešanih, sedem milijonov ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove.

V skladu z mirovnim sporazumom, ki sta ga konec septembra podpisala Santos in vodja upornikov Rodrigo Londono, naj bi Farc postal politična stranka, svoje orožje pa predal predstavnikom ZN-a. Kolumbijski desničarji sporazumu nasprotujejo, ker predvideva amnestijo za upornike, ki so med konfliktom zagrešili pokole, ugrabitve in druge zločine.