Letos je bilo kar 376 kandidatov za Nobelovo nagrado za mir, kar je rekordna številka. Med favoriti so se sicer omenjali prostovoljni humanitarni delavci Bele čelade, reševalci prebežnikov iz Sredozemskega morja in pogajalca iranskega jedrskega sporazuma Američan Ernest Moniz in Iranec Ali Akbar Salehi.

A odbor so najbolj prepričala mirovna prizadevanja kolumbijskega predsednika Juana Manuela Santosa - kolumbijska vlada je namreč 26. septembra sklenila premirje z vodjo levičarskega uporniškega gibanja Farc Rodrigom Londoñom. S tem je prekinila 52 let trajajoče spopade, v katerih je umrlo najmanj 260.000 ljudi, notranje pa je razseljenih več kot šest milijonov ljudi.

"Norveški odbor za Nobelovo nagrado se je odločil, da bo z Nobelovo nagrado za mir 2016 nagradil kolumbijskega predsednika Juana Manuela Santosa, za neomajna prizadevanja za končanje več kot 50 let trajajoče državljanske vojne," je sporočila predsednica odbora Kaci Kullmann.

Sporazum podaljšan do konca oktobra
Mirovni sporazum naj bi veljal do potrditve na referendumu, ki pa so ga kolumbijski volivci in volivke pred dnevi za las zavrnili. Zaradi neuspeha na referendumu je svoj odstop že ponudil glavni pogajalec kolumbijske vlade v mirovnih pogajanjih Humberto de la Calle.

Kaci Kullmann je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudarila, da obstaja resnična nevarnost, da se bo mirovni proces ustavil, državljanska vojna pa znova izbruhnila. "Zato je toliko pomembneje, da strani, ki ju vodita predsednik Santos in vodja sil Farc Rodrigo Londoño, še naprej spoštujeta prekinitev ognja," je dejala. Premirje so podaljšali do 31. oktobra.

Santos je v odzivu dejal, da je "prevzet in zelo hvaležen". Kot je sporočil odboru, je nagrada neverjetno pomembna za prihodnost mirovnega procesa v Kolumbiji, sprejema pa jo "v imenu ljudstva". Kolumbija je po njegovih besedah "zelo zelo blizu" dosegi miru, so povedali v odboru.

Nasprotniki dogovora medtem želijo doseči nov sporazum, saj so prepričani, da so v zdajšnjem preveč popuščali upornikom, predvsem glede tega, da so jim zagotovili mesta v kongresu in znižane kazni za tiste člane Farca, ki bodo priznali vojne zločine.

BBC medtem poroča, da Santos ni bil vedno optimističen in pomirjujoč. Ko je bil obrambni minister Kolumbije (2006-2009), je tako dovolil bombardiranje taborišča Farca v sosednjem Ekvadorju, ne da bi to državo o akciji prej obvestili.

Odzivi z vsega sveta
Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je nagrado za Santosa označil za upanje in spodbudo za Kolumbijo ter se zavzel za nadaljnja prizadevanja. "To je primerno sporočilo vsem, ki so tako garali za mir," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal Ban. "Govori jim, naj nadaljujejo delo, dokler mirovnega procesa ne pripeljejo do uspešnega zaključka. Pravi jim, da so prišli predaleč, da bi se zdaj obrnili. Mirovni proces bi moral navdihniti naš svet," je poudaril.

Vodja Farca Londoño je prek družbenega omrežja Twitter sporočil, da je edina nagrada, h kateri stremi Farc, "mir z družbeno pravičnostjo za Kolumbijo brez paravojaških struktur, maščevanja ali laži". Ob tem je pozval k "miru na ulicah".

Tudi nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe, ki je močno nasprotoval mirovnemu sporazumu, je Santosu čestital za nagrado.

Santos je čestitke prejel tudi od francoskega predsednika Francoisa Hollanda in španske vlade. Priznana borka za človekove pravice Rigoberta Menchu, ki je Nobelovo nagrado za mir prejela leta 1992, je Santosov uspeh označila kot poziv kolumbijskemu predsedniku, naj nadaljuje svoje delo za dosego miru s silami Farc. "Ganjena sem, saj smo vse leto Kolumbiji namenjali veliko skrbi in naklonjenosti, da bi lahko izbrisala svojo zelo bolečo preteklost," je dejala.

Nekdanja talka: Tudi Farc bi moral prejeti nagrado
Nekdanja talka Farca Ingrid Betancourt je medtem izrazila mnenje, da bi si moral Santos nagrado deliti s silami Farca, poroča AFP. Te so danes 54-letno nekdanjo političarko sicer šest let zadrževale v džungli. "Zelo težko mi je odgovoriti pritrdilno, ampak mislim, da," je odgovorila na vprašanje, ali bi moral Nobelov odbor nagrado razdeliti med obe strani.

Podelitev nagrade 10. decembra
Letošnji nagrajenci bodo dobili vsak po osem milijonov švedskih kron (831.000 evrov).
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu.

Lani so nagrado prejele štiri organizacije civilne družbe, ki so si nagrado prislužile za svoj prispevek pri vzpostavitvi pluralistične demokracije v Tuniziji po jasminovi revoluciji leta 2011.