"Vojna je vedno dražja kot mir," je za BBC povedal Santos, ki je avgusta dogovorjeno premirje označil za zgodovinski korak, več kot pol stoletja sovražnosti in nasilja v državi pa za "eno najbolj bolečih poglavij v zgodovini Kolumbije". Santos bo zdaj skupaj s poveljnikom največje gverilske skupine Rodrigom Londonom, bolj znanim kot Timoleonom Jimenezom oziroma Timočenkom, podpisal mirovni sporazum.

Santos verjame v referendumski uspeh
Potem ko so po skoraj štirih letih pogajanj v Havani na Kubi dosegli sporazum, sta pet dni pozneje začela veljati dvostranska prekinitev ognja in premirje. Zdaj so voditelji FARC-a na čelu s Timočenkom, kolumbijski predsednik in državniki z vsega sveta prišli v Cartageno na podpis sporazuma, piše BBC. "Podpis dogovora je preprost konec konflikta. Potem pa se začne trdo delo – obnoviti našo državo," je povedal Santos.

Vodilni člani FARC-a so na anonimnem glasovanju v petek, ko se je končala njihova konferenca, ratificirali dogovor o premirju. Toda mirovni sporazum bo začel veljati le, če ga bo večina kolumbijskih volivcev potrdila na referendumu, ki bo v nedeljo. Predsednik je dodal, da je trdno prepričan, da bodo Kolumbijci glasovali za sporazum: "Po najnovejših raziskavah naj bi od 65 do 70 odstotkov ljudi podpiralo dogovor. Mir je zmaga za vse."

V konfliktu uničene vrednote
Kot je dodal, bi referendumska zavrnitev pomenila ponoven začetek konflikta: "Če se to zgodi, gremo znova šest let v preteklost in v nadaljevanje vojne s FARC-om. To je načrt B." Predsednik je dejal, da bo dalj časa trajalo, da se po več kot petih desetletjih konfliktov kolumbijska družba opomore, a da bo sporazum zagotovo spodbudil gospodarsko rast države: "V zadnjih 23 letih bi bila naša rast lahko med dvema ali tremi odstotki letno. V obdobju sovražnosti in konfliktov smo izgubili sočutje. Država, ki je 50 let v vojni, je država, ki je uničila veliko svojih vrednot."

Santos je dogovor označil za pravičnega in povedal, da bodo tisti, ki so zagrešili vojne zločine, odgovarjali. Uporniki so se strinjali, da odložijo orožje in sprejmejo proces, ki ga bodo nadzirali Združeni narodi. "Morda bodo nekateri skrili nekaj orožja. To je povsem normalna stvar, ki se zgodi v takih mirovnih procesih, vendar pa bodo večino orožja predali," je povedal predsednik. FARC bo v skladu z dogovorom začel premikati okoli 7.000 svojih borcev iz skrivališč v džungli in gorah v taborišča, ki so jih vzpostavili pri ZN-u, kjer bodo razoroženi. "Nihče ne mara FARC-a, saj so njegovi pripadniki storili številna grozodejstva. Toda ko boste obkrožili za, bodo izginili kot temačna skupina," je dejal Santos in dodal, da je z dogovorom o premirju FARC tudi zmanjšal vse povezave z nedovoljeno trgovino z mamili in drugimi kriminalnimi dejavnostmi.

Tudi ELN želi mirovni proces
Ustanovljena bodo posebna sodišča za kaznovanje zločinov, storjenih med spopadi. Pomilostitev bo ponujena za manj resne prekrške, ne bo pa veljala ob najhujših grozodejstvih, kot so pokoli, mučenja in posilstva. Storilcem teh dejanj grozi do 20-letna zaporna kazen, ob priznanju pa nekoliko nižja. Predsednik Santos vztraja, da ti zločini ne bodo nekaznovani. Voditelji FARC-a bodo imeli ob tem do leta 2026 zagotovljenih po pet sedežev v spodnjem in zgornjem domu kolumbijskega parlamenta, nato pa bodo morali kandidirati tako kot vsi drugi.

V 52 letih sovražnosti in nasilja je v Kolumbiji umrlo okoli 220.000 ljudi, več kot šest milijonov pa je bilo notranje razseljenih. V nedeljo je enostransko prekinitev ognja do referenduma oznanila druga največja kolumbijska uporniška skupina ELN (Narodnoosvobodilna vojska), njeni voditelji pa so javno izrazili željo po sodelovanju v svojem mirovnem procesu s kolumbijsko vlado.