Ukaz o ustavitvi nasilja je upornikom Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) dal njihov poveljnik Rodrigo Londono, znan tudi kot Timočenko. "Nikoli več starši ne bodo pokopavali sinov in hčera, ubitih v vojni," je dejal novinarjem. "Vsa nesoglasja bodo ostala v preteklosti," je dodal.

Predtem je ukaz o končanju vojaških operacij izdal tudi kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos. "Končuje se eno najbolj bolečih poglavij v zgodovini države," je tvitnil v nedeljo. Premirje pa je označil za zgodovinski korak.

Zgodovinski sporazum
Premirje je začelo veljati, potem ko sta kolumbijska vlada in Farc po štirih letih pogajanj prejšnji teden v Havani dosegla zgodovinski mirovni sporazum. Ta med drugim predvideva, da ne bodo zaprli nobenega levičarskega upornika, ki bo priznal sodelovanje v grozodejstvih in se bo pokesal.
Voditelji Farca bodo imeli prav tako do leta 2026 zagotovljenih po pet sedežev v spodnjem in zgornjem domu kolumbijskega parlamenta, nato pa bodo morali tako kot vsi drugi pred volivce. Farc bo moral sprva oblikovati politično gibanje oziroma stranko, ki je še nima. Najprej pa bodo izročili orožje opazovalcem ZN-a.

Sporazum med drugim predvideva izvedbo zemljiške reforme v korist revnih, državno prisotnost pa širi na območja, ki so bila desetletja zanemarjena.

Mirovni sporazum bodo 2. oktobra na plebiscitu potrjevali kolumbijski volivci. Analitiki menijo, da imajo Kolumbijci dovolj državljanske vojne in bodo sporazum potrdili.

V 52 letih sovražnosti in nasilja v Kolumbiji je umrlo 220.000 ljudi, okoli pet milijonov pa jih je moralo zapustiti domove.