Pogajalci obeh strani so prejšnji teden med pogajanji na Kubi sprejeli skupno prošnjo za udeležbo Združenih narodov. Mandat misije ZN-a bi trajal eno leto z možnostjo podaljšanja, če bi se obe strani strinjali. T. i. politično misijo bi sicer sestavljali neoboroženi opazovalci iz latinskoameriških in karibskih držav.

Septembra lani sta kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in vodja levičarskega gibanja Farc (Oborožene revolucionarne sile Kolumbije) Timoleón Jiménez, znan tudi kot Timočenko, dejala, da želita doseči dogovor v šestih mesecih. Rok za sprejem mirovnega sporazuma je tako določen za 23. marec, s čimer bi se končal 51-letne napetosti, v katerem je umrlo več kot 220.000 ljudi, več milijonov pa jih je bilo razseljenih. V spopad so bile vpletene sicer tudi druge gverilske skupine in desničarske paravojaške enote, poroča BBC. Gre za najdaljši oboroženi spopad na zahodni polobli.

Glavni pogajalec kolumbijske vlade Humberto de la Calle je prošnjo ZN-a po nadziranju premirja označil za "nezmotljiv prikaz naše želje po koncu napetosti". Mirovni pogovori so se začeli že novembra 2012 v Havani na Kubi, od takrat pa so pogajalci že sprejeli pomembne dogovore, med drugim glede politične participacije upornikov, zemljiških pravic, pravic žrtev ter tihotapljenja mamil, ki je bilo poleg ugrabitev glavni vir financiranja Farca.

Blizu, a ne še na koncu
Britanski veleposlanik pri ZN-u Matthew Rycroft, ki je dejal, da je ravno takšna vloga tista, ki bi jo moral ZN opravljati, upa, da to pomeni začetek končne faze mirovnih pogovorov. Medtem iz ZDA prihajajo opozorila, da obstaja še veliko vprašanj, ki jih morata strani rešiti, med drugim vprašanje min in reintegracije gverilskih borcev v družbo.

Resolucija ZN-a generalnega sekretarja Ban Ki Muna poziva, naj pripravi podrobna priporočila glede velikosti misije in njenega delovanja, ki jih bo Varnostni svet odobril v 30 dneh po sklenitvi premirja.