Na podelitvi v Oslu je še dejal, da je revščina največja grožnja svetovnemu miru. Svet je opozoril, da se je v začetku tega tisočletja obvezal, da do leta 2015 prepolovi revščino, nato pa je prišel 11. september, ki je porušil te sanje. Revščina pomeni pomanjkanje vseh človekovih pravic, je še prepričan Junus.

Med govorom je izrazil tudi prepričanje, da terorizma ni moč ustaviti z vojaškimi akcijami.

Junus prihaja iz Bangladeša, znan pa je predvsem po posojilih, ki jih njegova banka Grameen nudi revnim prebivalcem Bangladeša brez finančnega kritja.

Nobelov odbor je Junusu in banki Grameen nagrado podelil zaradi "njunih prizadevanj za ustvarjanje gospodarskega in socialnega razvoja od spodaj". Leta 1940 rojeni Junus je že pred slavnostno podelitvijo povedal, da mora svet premagati revščino, ki da je največja grožnja svetovnemu miru.

Letos šest Američanov
Preostalim nagrajencem pa so nagrade podelili v glavnem mestu Švedske. Vseh šest letošnjih dobitnikov - za mir, ekonomijo, književnost, medicino, kemijo in fiziko - so razkrili že oktobra, med njimi pa je kar šest ameriških državljanov. Poleg Junusa je edina izjema turški pisatelj Orhan Pamuk, dobitnik nagrade za književnost.

Nagrada za ekonomijo je letos pripadla Edmundu Phelpsu, nagrado za kemijo je dobil Roger Kornberg, za dosežke iz fizike sta bila nagrajena Johnu Mather in George Smoot, nagrado za medicino pa sta dobila Andrew Z. Fire in Craig C. Mello.

Zajeten ček, medalja in ugled
Nobelove nagrade podeljujejo za posebne dosežke v dobrobit in napredek človeštva vsako leto 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja Nobelovega sklada, Alfreda Nobela. Od leta 1901 je nagrade prejelo že skoraj 800 posameznikov in ustanov z vsega sveta. Nagrado sestavljajo zlata medalja, diploma in ček za 10 milijonov švedskih kron, kar je približno 1,1 milijona evrov.