Ta novodobna zlata mrzlica zdaj v divjino Sibirije, natančneje v prostrano republiko Jakutijo, privablja nov tip "zlatokopov" – lovcev na mamutove okle, ki skušajo obogateti na sicer enem najrevnejših področij Rusije. In jim uspeva.

Kako revni iskalci ostankov mamutov postajajo milijonarji, je preverjal Radio Free Europe s svojo reportažo, ko je njihov fotograf dobil ekskluzivni dostop do območij, ki dejansko spominjajo na divji zahod.

Amos Chapple v svojem fotografskem eseju opisuje kaotične, z vodko podkrepljene prizore in dneve, preživete s skrivanjem pred policijskimi patruljami. Ekipe, ki iščejo ostanke izgubljenih sibirskih velikanov, ki s taljenjem permafrosta prihajajo vse bolj na površje, uporabljajo najrazličnejše (nezakonite) metode, da bi se dokopale do mamutovine, pri čemer se možje spopadajo s popolno divjino, nestanovitnimi vremenskimi razmerami, naraslimi rekami in internimi trenji.

Razmere terjajo svoj davek – lani sta dva "zlatokopa" utonila v reki, letos je nekaj popolnoma pijanih mož ob veliki hitrosti s čolnom treščilo v rečni breg, kolegi pa so jih našli zjutraj, še vedno nezavestne od alkohola in s popolnoma uničeno, z vodo zalito opremo. A že naslednji dan s pitjem nadaljujejo, s pitjem pa pridejo na dan vse frustracije in demoni teh mož.

Bajne vsote za okle

Lov na mamutske zaklade se je začel pred nekaj leti, ko so se razširile govorice, da tuji "agentje" plačujejo neverjetne vsote za mamutove okle. En 65 kilogramov težak mamutov okel tako prodajo za okoli 34.000 dolarjev, agentje pa možem, ki bi sicer s povprečno plačo zaslužili nekaj stotakov mesečno, za okle plačajo na roko. Gre za bolj ali manj popolnoma nereguliran posel, vreden okoli 45 milijonov evrov letno.

Takrat so ribiči v Sibiriji v rečnem okljuku, pet ur vožnje od najbližjega mesta, prvič opazili nenavadne kosti, štrleče iz tal. A taki lahko dostopni ostanki so naglo pošli in lovci na mamutovino so se morali domisliti novih metod za iskanje sibirskega "belega zlata", pri čemer glavno vlogo igrajo močne vodne črpalke, s katerimi iz rek črpajo vodo.

Hkrati lovci na okle uporabljajo tudi gasilske cevi, močni vodni curek pa usmerijo neposredno na pobočja, kjer bi se lahko skrivala okostja. Spet drugi vrtajo cele predore v permafrost, tretji pa prevrtajo celotna pobočja, da za njimi ostanejo popolnoma opustošeni, apokaliptični predeli sredi gozda. V topli zemlji bi kosti zgnile v desetih letih – v permafrostu se lahko ohranijo na tisoče in tisoče let.

Milijon za okle

In ostanki mamutov niso edini, ki jih razkriva taljenje permafrosta v Sibiriji – možje odkrivajo tudi orjaške lobanje prav tako izumrlih dlakavih nosorogov, katerih rogovi gredo najbolj v promet v Vietnamu, kjer jih zmeljejo v prah in uporabljajo v tradicionalni medicini, saj verjamejo, da zdravijo raka. Za en 2,4 kilograma težak rog so agentje najditelju plačali 14.000 dolarjev.

A najbolj nori na mamutovino ostajajo s statusnimi simboli obsedeni Kitajci, kjer je povpraševanje po njej vse večje, za nekaj obdelanih, umetelno izrezljanih orjaških oklov, pa tamkajšnji bogataši plačujejo tudi po milijon dolarjev. Kitajci okle predelujejo v praktično vse – nakit, obeske, nože, celo pohištvo.

V Jakutiji, od koder prihaja 80 odstotkov mamutov iz Rusije, kar nanese na vrtoglavih 100 ton letno, zdaj oblasti opozarjajo, da je "lov" na ostanke izumrlih živali treba regulirati, saj povzroča tudi veliko škodo okolju. Hkrati pa zavračajo popolna prepoved tovrstnega "nabiralništva", saj menijo, da bi s tem škodili domačinom, ki da bi morali ohranjati pravico zbiranja omejene količine mamutovine in se tako preživljati.

Je rešitev v regulaciji?

Zvezne oblasti v Jakutiji, kjer naj bi se skrivalo še za 500.000 ton ostankov mamutov, tako zdaj razpravljajo, kako spraviti to sibirsko zlato mrzlico v neke regulirane okvire.

Stroka meni, da je v Jakutiji pokopanih več 10.000 ali celo 100.000 dlakavih mamutov, ki so včasih poseljevali severne predele Rusije, izumrli pa pred okoli 10.000 leti, tako zaradi čezmernega lova nanje kot zaradi podnebnih sprememb.

V zadnjem letu je bilo posnetih več aktivističnih dokumentarnih filmov, ki pozivajo k novi zakonodaji glede trgovine z mamutovino. Eden izmed teh dokumentarcev na ruski državni televiziji je lovce na mamute tako ostro kritiziral, da so se ti potožili medijem, da so bili upodobljeni kot nekakšni "milijonarski divji lovci".

Spet drugi film, naslovljen Sla za mamutom, je popisal vse večje povpraševanje po mamutovini in z njo povezane družbene napetosti v Jakutiji.

Med projekcijo filma v Dumi je režiser zagovarjal tezo, da lahko "mamut reši slona" in da bi ruske zaloge mamutovine Rusiji lahko omogočile, da postane "monopolni igralec pri dostavljanju tega materiala na svetovne trge", pa navaja Guardian.