Kandidat reformistov Hasan Rohani je do zdaj prejel nekaj več kot 18 tisoč glasov oziroma 50,71 odstotka. Sledi predstavnik konservativnega tabora, teheranski župan Mohamad Baker Galibaf, ki je zbral le 16,56 odstotka glasov. Na tretjem mestu je zdajšnji vodja jedrskih pogajalcev Saed Džalili (11,36 odstotka glasov).

Med šestimi kandidati, ki so se potegovali za naslednika Mahmuda Ahmadinedžada so bili še Mohsed Rezaie (10,58 odstotka glasov), Ali Akbar Velayati (6,18 odstotka glasov) in Mohamed Garazi (1,22 odstotka glasov).

Volilna udeležba je bila več kot 70-odstotna, zato so tudi podaljšali čas odprtja volišč, na katerih je svoje glasove oddalo 50 milijonov iranskih volivcev.

Mahmud Ahmadinedžad se tako po dveh štiriletnih mandatih poslavlja s položaja, saj zaradi ustavnih omejitev ne more kandidirati še enkrat.

Ven iz izolacije
V predvolilni kampanji je Rohani zagovarjal bolj spravno zunanjo politiko v primerjavi s svojim predhodnikom, saj je napovedal, da si z zahodnimi vladami želi skleniti dogovor glede spornega iranskega jedrskega programa in iztrgati Iran iz primeža mednarodne izolacije ter sankcij.

Čeprav so se med glavnimi favoriti omenjali drugi kandidati, ki so bližje iranskemu vrhovnemu verskemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju, pa je šlo Rohaniju na roko poenotenje reformističnega tabora, ki ga je podprl za svojega kandidata, medtem ko so se glasovi za konservativce razpršili.

Da se ne bi ponovilo leto 2009, ko so sporni zmagi Ahmadinedžada na predsedniških volitvah sledili večmesečni množični protesti in nasilje, so oblasti tokrat zaostrile varnostne ukrepe.

Zmaga za Iran
Ajatola Hamenej, ki ima glavno in zadnjo besedo pri vseh zadevah v državi, je dejal, da so volitve zmaga za islamsko republiko, ne glede na to, kateri kandidat bo odnesel zmago.

"Glas za katerega koli kandidata je glas za islamsko republiko in glas zaupanja v sistem," je dejal.