Iraški premier Nuri Al Maliki je potrdil zračni napad sirskih sil na Irak, kjer so bili njihova tarča džihadisti. Ob tem je pozdravil vsakršen napad na borce Isila.

V sredo je ameriški CNN poročal, da je Sirija izvedla zračni napad na iraško provinco Anbar, v katerem naj bi bilo ubitih 57 civilistov, najmanj 120 pa ranjenih. Ameriški medij je objavil tudi izjavo iraškega generala Qassime Atte, ki je zanikal poročilo, da so sirska vojna letala prestopila iraško mejo.

Zdaj je napad sirskih zračnih sil potrdil tudi iraški premier. Zračni napad je dokaz, da so državljanska vojna v Siriji in nemiri v Iraku še kako povezani in pomenijo nevarnost za obe strani.

Prisega skupine Al Kaide Isilu
Medtem je skupina borcev Fronte Al Nusra v Siriji prisegla zvestobo sunitski organizaciji Islamska država Iraka in Levante (Isil), s čimer je Isil okrepil nadzor na obeh straneh sirsko-iraške meje.

Borci iz islamske skupine Fronta Al Nusra so krilo krovne teroristične organizacije Al Kaide, v Siriji pa se borijo proti režimu šiitskega predsednika Bašarja Al Asada. Pokorščino Isilu so izrekli v mestu Albu Kamal v bližini iraške meje. Nadzor nad delom sirske pokrajine Deir ez Zur, v kateri je tudi Albu Kamal, bi bil lahko Isilu v veliko pomoč pri povezavi v Siriji osvojenih mest s tistimi v Iraku.

Isil velja za tako skrajno skupino, da se mu je odreklo celo vodstvo Al Kaide, ki je borce Fronta Al Nusra pooblastilo za svojo uradno podružnico v Siriji, piše francoska tiskovna agencija AFP. Isil želi oblikovati kalifat oziroma državo, ki bi se razprostirala na ozemlju Iraka in Sirije.

Isilu je v krvavem pohodu po Iraku brez večjega boja pred dnevi uspelo osvojiti drugo največje iraško mesto Mosul na severu države, ki ga je že zapustilo okoli pol milijona civilistov. V njegovih rokah je tudi Tikrit, rodno mesto nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina, ki je od Bagdada oddaljen 150 kilometrov. Pred dnevi mu je uspelo zavzeti tudi največjo rafinerijo nafte v državi Baidži, v kateri je kar tretjina vse nafte v državi, in mejna prehoda med Sirijo in Jordanijo. Največja nahajališča nafte so v Basri.

Parlament 1. julija o oblikovanju vlade narodne enotnosti
Čeprav je bil iraški premier Maliki nepopustljiv pri pobudi o oblikovanju vlade narodne enotnosti, k čemur je pozival tudi šiitski verski vodja ajatola Ali Sistani, je iraško predsedstvo odredilo sejo parlamenta, na kateri bodo 1. julija razpravljali ravno o tem. Torej, o vključitvi vseh verskih in etičnih skupin v novi vladi in tako dali večjo vlogo sunitom. Maliki je trdil, da bi bila takšna poteza v nasprotju z izidi aprilskih parlamentarnih volitev.

"Poziv k oblikovanju vlade narodne enotnosti bi bil velik udarec za ustavo in politični proces. Tisti, ki stremijo k temu, uničujejo mlad demokratičen proces in kradejo glasove volivcev," je dejal Maliki po tem, ko je državo obiskal ameriški državni sekretar John Kerry. Na parlamentarnih volitvah 30. aprila je Malikijeva stranka osvojila 92 poslanskih sedežev, kar je trikrat več poslanskih mest, kot jih je osvojila druga največja stranka v parlamentu.

Nastajanje novega Iraka
Največja skrb ZDA je namenjena ohranitvi celotnega Iraka, saj so ofenzivo skrajnežev izkoristili Kurdi in zavzeli strateško pomembna območja na severu države, vključno z nafto bogato mesto Kirkuk, kjer so leta 1927 izvrtali prvo naftno vrtino v državi. Vodja iraških Kurdov Masud Barzani je ameriškemu državnemu sekretarju Johnu Kerryju med obiskom Irbila ta teden dejal, da je nastala nova realnost in da nastaja nov Irak. Kurdi predstavljajo 20 odstotkov iraškega prebivalstva, odnosi s prošiitsko Malikijevo vlado v Bagdadu pa so bili polni napetosti, med drugim tudi zaradi samostojne prodaje nafte prek Turčije.

Za zdaj ZDA ne želijo znova vojaško posredovati v Iraku, so pa tja napotile 150 od 300 obljubljenih ameriških vojaških svetovalcev, ki bodo iraškim silam pomagali v boju proti Isilu. A ta je že zagrozil, da bodo v primeru ameriškega zračnega napada njihova tarča Američani.