Med drugim so jih nagovorili predsedujoči predsedstvu BiH-a Haris Silajdžić, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Miroslav Lajčak in ameriški veleposlanik v BiH-u Charles English.

"Dolgo smo bili priče zmanjševanja pomena tega, kar se je zgodilo na tem mestu. Mnogi niso želeli izreči besede genocid. Zdaj, ko imamo razsodbo najvišje mednarodne sodne instance, da je bil tukaj strojen genocid, kar je prva taka razsodba v zgodovini, mnogi želijo zmanjšati pomen te razsodbe ali jo celo ignorirati," je dejal Silajdžić.

Izrazil je tudi nezadovoljstvo, ker mednarodna skupnost po njegovih besedah nima volje dosledno vztrajati pri spoštovanju razsodbe meddržavnega sodišča v Haagu. Ob tem je posebej izpostavil obvezo Srbije, da haaškemu sodišču izroči odgovorne za genocid, posebej Ratka Mladića in Radovana Karadžića, ki sta še vedno na prostosti.

Lajčak je dejal, da je treba BiH-u omogočiti, da v celoti in nepovrnljivo pride iz teme, v katero je bil pahnjen pred 15 leti. "Država je že vidno napredovala na tej poti in zdaj je na samem pragu popolne združitve z Evropsko unijo," je povedal Lajčak.

Tadić si želi sprave
Prav na dan obletnice se je v Srbiji oglasil srbski predsednik Boris Tadić, ki je dejal, da želi nova vlada s prijetjem Ratka Mladića končati sodelovanje s haaškim sodiščem. "S spoštovanjem do tujih žrtev in razumevanjem nesreče drugih iščemo moč za spravo, brez katere ni prihodnosti in dobrega sosedstva na Balkanu," je še povedal srbski predsednik.

Najhujši pokol po 2. svetovni vojni
Pokol v Srebrenici je bil najhujši pokol po drugi svetovni vojni v Evropi, obletnica pa prihaja dan zatem, ko je okrajno sodišče na Nizozemskem odločilo, da svojci žrtev pokola v Srebrenici tam ne morejo tožiti Združenih narodov, ker mednarodna organizacija v skladu z ustanovno listino uživa imuniteto pred nacionalnimi sodišči.

Več kot 6.000 svojcev žrtev je bilo pretresenih, a njihovi odvetniki zagovarjajo stališče, da tudi imuniteta ZN-a ni brez meja in po njihovem mnenju ne velja v primeru genocida. Napovedali so že, da se bodo na odločitev sodišča pritožili, in se v primeru ponovnega neuspeha obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Na slovesnosti bodo pokopali 307 trupel
Še pred slovesnostjo, ki je potekala v spominskem centru Potočara v Srebrenici, so pokopali še 307 identificiranih trupel žrtev pokola. Tam so od odprtja leta 2003 pokopali že 2.900 identificiranih trupel. Gre za moške in fante, stare med 14 in 75 let, njihove posmrtne ostanke pa so izkopali iz 60 množičnih grobišč po državi. Posmrtne ostanke preostalih žrtev še iščejo, nekatere pa morajo še identificirati.

Ob današnji obletnici je sožalje svojcem žrtev izrazil tudi generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis, ki je izrazil tudi ogorčenje nad tem, da sta dva glavna snovalca pokola v Srebrenici še vedno na prostosti. Slovesnosti se bodo udeležili številni visoki gostje iz tujine, med njimi na posebno povabilo srebreniškega župana Abdurahmana Malkića tudi evropski poslanec Jelko Kacin in podpredsednica evropskega parlamenta Diana Wallas.

Srebrenica - pokol brez primere
Ofenziva na Srebrenico, ki jo je varovalo približno 400 nizozemskih pripadnikov mirovnih sil ZN-a, se je pod vodstvom generalov Ratka Mladića in Radislava Krstića začela v začetku julija 1995. Predtem je vojska bosanskih Srbov Srebrenico obkoljevala dve leti, nato pa so srbski vojaki brez potrpljenja vdrli v enklavo, ki naj bi bila varovano območje.

Srbske enote so zavzele več položajev mirovnih čet okoli mesta, za talce pa so zajele 30 nizozemskih vojakov. Nizozemski poveljnik je takrat zvezo Nato večkrat prosil za letalski napad na položaje bosanskih Srbov, a so prošnjo zavrnili. Srebrenica je tako 11. julija padla v srbske roke. Nekaj ur pred padcem Srebrenice je skupina približno 15.000 moških pobegnila proti več kot sto kilometrov oddaljenem območju Tuzle, ki je bilo pod nadzorom muslimanskih sil. Več kot 20.000 žensk in otrok, pa tudi nekaj moških, se je zateklo na sedež modrih čelad v upanju, da jih bodo zaščitili, a zaman.

Pripadniki mirovnih sil so le nemočno opazovali ločevanje moških in fantov ter žensk in starejših. Moške so pobili, ženske, otroke in starejše pa so odpeljali na druga muslimanska območja. Nizozemski mirovniki so se 13. julija predali, tri dni pozneje pa so Srebrenico brez orožja in opreme zapustili. Srbske sile so 13. julija začele pobijati muslimanske moške v skladišču v bližnji vasi Kravica. Pobijanje so nadaljevali vse do 19. julija, trupla pa zakopali v bližnjih gozdovih, ki so jih pozneje v strahu pred odkritjem in v želji po zakrivanju zločina bosanski Srbi izkopali in pokopali v ducatih množičnih grobišč po Bosni in Hercegovini.

B. T.