Ameriška vojska naj bi postala bolj proaktivna v spopadih s talibani, vendar to - po besedah visokega predstavnika ameriškega obrambnega ministrstva, ki ga navaja Reuters in je želel ostati neimenovan, - ne pomeni, da lahko talibane kar tako napadajo. Vendar pa naj bi odslej lahko bolj uporabljala zračne sile, še posebej kot podporo silam na tleh.

Do Obamove odločitve o redefiniciji ameriške podporne vloge v Afganistanu je prišlo več kot leto dni po tem, ko so mednarodne sile v tej državi končale sodelovanje v bojih in breme spopadov s talibani preložile na afganistanske sile.

Kmalu naj bi se Obama tudi odločil, ali se bo število ameriških vojakov v Afganistanu zmanjšalo z zdajšnih 9.800 na 5.500 v začetku leta 2017. Več upokojenih generalov in višjih diplomatov je Obamo prejšnji teden pozvalo, naj opusti te načrte, saj bi to lahko spodkopalo boj proti talibanom.

Ameriške sile ob boku afganistanskim
Nova politika bo medtem omogočala poveljniku ameriške vojske v Afganistanu, generalu Johnu Nicholsonu, da se odloča, kdaj je primerno, da ameriške sile spremljajo afganistanske sile na terenu. Do zdaj so namreč spremljale le afganistanske posebne enote, je dejal predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva.

Po njegovih besedah bodo večje pristojnosti ameriških sil uporabljene le "v izbranih primerih, v katerih bi njihovo sodelovanje imelo strateški učinek na bojišču". To pomeni, da naj ameriške sile afganistanske vojske ne bi spremljale v vsakodnevnih operacijah.

Obamova odločitev je odmik od dozdajšnjih pravil o sodelovanju ameriške vojske v Afganistanu, ki so omejevala njene možnosti napadanja talibanov. Prej je lahko tako ameriška vojska talibane napadla le v primerih, ko bi njena pomoč preprečila večje nazadovanje afganistanske vojske.

Zaradi tega je bila ameriška vojska omejena na pomoč pri obrambi, zdaj pa bi lahko pomagala tudi pri napadih.

Talibani uspešnejši kot kdaj koli po letu 2001
Talibani sicer nadzirajo ali skušajo nadzirati več afganistanskega ozemlja kot kdaj koli po letu 2001, ko so jih sile pod vodstvom ZDA spravile z oblasti.

Večji deli Afganistana, tudi mesto Kunduz in predeli južne pokrajine Helmand, so v zadnjem letu in pol padli v roke talibanov, včasih le za kratek čas. Številni drugi deli države so pod različno stopnjo talibanskega nadzora.

Poznavalci medtem opozarjajo, da je težko napovedati, kdaj se bodo afganistanske sile lahko same spoprijele s talibani. Ob tem je država v hudih gospodarskih in političnih težavah.

Kanada soodgovorna za mučenje?
Skupina pravnih strokovnjakov, politikov, diplomatov in aktivistov iz organizacije za zaščito človekovih pravic medtem poziva Kanado, naj sproži preiskavo domnevnega mučenja več sto afganistanskih zapornikov med kanadsko misijo v Afganistanu.

Zapornike je kanadska vojska izročila afganistanskim oblastem "kljub zelo jasnim in verodostojnim tveganjem za mučenje", sporočajo podpisniki javnega pisma premierju Justinu Trudeauju. "Nihče ne ve točno, koliko zapornikov, ki so bili pod nadzorom Kanade, je bilo mučenih, jih je izginilo ali so umrli v skrbništvu afganistanskih oblasti ..., delno zaradi tančice skrivnosti, ki jo je glede tega ohranjala prejšnja vlada," po poročanju Al Džazire piše v pismu.

Kanada je bila vojaško navzoča v Afganistanu od leta 2001, leta 2014 pa se je njena misija tam uradno končala. V Afganistanu je bilo v tem času razporejenih več kot 40.000 kanadskih vojakov, kar pomeni, da je šlo za največjo kanadsko vojaško operacijo po drugi svetovni vojni.

Kanadski diplomati v Afganistanu so opisovali primere, ko so bili zaporniki pretepeni z električnimi kabli, gumijastimi cevmi in palicami, ali pa se jim je med drugim grozilo z usmrtitvijo ali spolnimi napadi, piše v pismu premierju. Preiskava naj tako ugotovi okoliščine in obseg kanadske odgovornosti pri mučenju.