Tony Hayward, prvi mož podjetja, ki ima v lasti nesrečno naftno ploščad, je za nesrečo obtožil podjetje Transocean, lastnika opreme, ki je odpovedala na ploščadi. Obe podjetji pričakujeta težke tožbe zaradi madeža v Mehiškem zalivu.
"Želim biti jasen. To (eksplozija na naftni ploščadi, op. a.) ni bila naša nesreča, je pa naša odgovornost, da se spopademo z izlivanjem nafte v morje in čiščenjem naftnega madeža," je v pogovoru za BBC poudaril Hayward.
Obama si je ogledal razmere
Predsednik ZDA Barack Obama je naftni madež opisal kot potencialno okoljsko katastrofo brez primere. Obama, ki je obiskal kraj Venice v zvezni državi Louisiana, da bi se na lastne oči prepričal o razmerah na obali, o posledicah naftnega madeža in o boju proti naftnemu madežu, je povedal, da bo njegova administracija naredila, kar bo treba, da bi očistili naftni madež. Obenem je poudaril, da je za katastrofo odgovorna britanska naftna družba British Petroleum in da mora za napako plačati. Oblasti pritiskajo na podjetje naj okrepi čistilno akcijo.
Ameriški predsednik se je v Venicu sešel s predstavniki obalne straže in z drugimi strokovnjaki ter razlitje nafte opisal kot "ogromno okoljsko katastrofo, ki ji do zdaj še ni bilo enake". Pri tem je izrazil razumevanje za bolečino, ki jo je madež zadal prebivalcem Louisiane. Povedal je, da je primarna naloga administracije, da preprečijo dodatno škodo, ki jo je naftni madež že naredil Mehiškemu zalivu.
Obama izrazil sočutje s prebivalci Louisiane
"Nafta, ki še izteka, bi lahko resno prizadela gospodarstvo in okolje držav ob Mehiškem zalivu, in to bi lahko trajalo dolgo časa. Lahko bi ogrozilo življenje na tisoče Američanov, ki imajo to območje za dom," je povedal Obama, ki je skušal s svojim obiskom Louisiane prebivalcem pokazati, da jim ob katastrofi stoji ob strani. Ob tem je tudi zavrnil kritike, da se ameriška administracija ni dovolj hitro odzvala na katastrofo, saj se je vlada po njegovih besedah od prvega dne pripravljala na najhujše.
Razmere na območju so vse bolj skrb vzbujajoče, k temu pa prispeva tudi slabo vreme z močnim vetrom. Guverner zvezne države Louisiana Bobby Jindal je opozoril, da naftni madež ogroža življenje v tej državi, oblasti pa so v nedeljo izdale prepoved ribarjenja v najbolj prizadetih obalnih vodah. Na tisoče ribičev se zdaj boji za svoj obstoj, glede na to, da se madež širi, pa hitre rešitve ni videti.
Kupolo bi lahko namestili v šestih do osmih dneh
Iz BP-ja so sporočili, da bo minil vsaj teden dni, preden bodo lahko namestili nekatere nujne ukrepe, s katerimi bi zajezili puščanje nafte iz ploščadi, ki je potonila. Med mogočimi kratkoročnimi ukrepi se omenja kupolo, ki bi jo poveznili na vrtino, iz katere se izteka nafta, in ki bi jo lahko postavili v šestih do osmih dneh. Vodja BP-ja v ZDA Lamar McKay je povedal, da je katastrofo najverjetneje sprožil en sam gradbeni del na ploščadi, pri tem pa je družbo branil pred kritikami.
Katastrofa vse večjih razsežnosti
Ameriški sekretar za notranje zadeve Ken Salazar je opozoril, da bi lahko trajalo tudi tri mesece, preden bodo naredili vrtine, kamor bodo lahko spravili iztečeno nafto, vsak dan pa so glasnejša ugibanja, da bi lahko iztekanje nafte postalo večja katastrofa kot največja ameriška ekološka katastrofa, ki jo je povzročila nesreča tankerja Exxon Valdez leta 1989.
Naftna ploščad Deepwater Horizon je potonila 22. aprila, dva dni po eksploziji, v kateri sta umrla dva delavca. Od takrat je v morje vsak dan izteklo približno 700 ton nafte, tako da je naftni madež velik že več kot 9.900 kvadratnih kilometrov, po velikosti pa je približno enak Puerto Ricu. Štiri ameriške zvezne države, Louisiana, Misisipi, Alabama in Florida, so že razglasile izredne razmere, na nekaterih obalnih območjih pa so že našli prve ptice, umazane od nafte.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje