Obama je dejal, da je vojna v Iraku stala več kot tisoč milijard dolarjev in da je prispevala k povečanju proračunskega primanjkljaja. Foto: Reuters
Obama je dejal, da je vojna v Iraku stala več kot tisoč milijard dolarjev in da je prispevala k povečanju proračunskega primanjkljaja. Foto: Reuters
Ameriška vojska
ZDA so v Iraku v sedmih letih izgubile 4.400 vojakov in dobile več 10.000 vojnih invalidov. Točnih podatkov o mrtvih Iračanih še vedno ni, vendar pa se najbolj optimistične ocene gibljejo okoli 100.000. Foto: EPA

Ameriški predsednik je v govoru iz Ovalne pisarne dejal, da globoko spoštuje vse odrekanje in žrtovanje, ki ga je ameriška vojska pokazala v tej operaciji, a v isti sapi dodal, da je treba obrniti novo stran in se usmeriti k okrevanju domačega gospodarstva, na zunanjepolitičnem področju pa k izboljšanju razmer v Afganistanu.

"Tega smo si želeli v ZDA in v Iraku"
"Operacija Iraška svoboda je končana, zdaj pa je odgovornost pri Iračanih, da v državi začnejo sami zagotavljati varnost," je izjavil in hkrati dodal, da bodo ZDA še naprej podpirale iraško vlado in tamkajšnje ljudstvo. Kot poroča BBC, Obama ni pozabil dodati, da so si konec bojnih operacij želeli tako v Bagdadu kot v Washingtonu.

"ZDA so plačale visoko ceno v Iraku. Tja smo poslali naše mlade moške in ženske, poleg tega pa v tujini zapravili ogromno virov in denarja, medtem ko smo doma stiskali pasove. V tem pomembnem poglavju tako za ameriško kot iraško zgodovino nismo podlegli odgovornosti. Zdaj pa je nastopil čas, da obrnemo nov list."

Pri tem je imel v mislih stanje ameriškega gospodarstva, ki mora biti izziv številka ena: "Naša najnujnejša naloga zdaj je obnova našega gospodarstva in zagotovitev dela milijonom Američanov, ki so ostali brez služb. Moramo dvigniti na noge industrije, ki ustvarjajo delovna mesta, in prekiniti našo odvisnost od uvožene nafte. Spodbujati moramo novosti, s katerimi bomo predstavili nove izdelke, in prisluhniti idejam podjetnikov."

Z Bushem se ni strinjal
Obama je še omenil, da se je ob koncu vojaške misije v Iraku pogovarjal tudi s svojim predhodnikom Georgeem Bushem, ki je začel ameriško okupacijo v tej bližnjevzhodni državi: "Dobro je znano, da se vse od začetka vojne nisem strinjal z Bushem, a kljub temu nihče ne sme dvomiti o podpori predsednika Busha ameriškim enotam, o njegovi ljubezni do domovine in predanosti naši varnosti. Kot sem dejal, obstajali so domoljubi, ki so podpirali to vojno, in domoljubi, ki so ji nasprotovali. A vsi smo združeni v hvaležnosti našim vojakom, v prihodnost Iraka pa smo zazrti z upanjem." Obama je leta 2007, ko je bil še senator Illinoisa in demokratski predsedniški kandidat, Bushevi potezi nasprotoval.

Glavna zunanjepolitična naloga: Afganistan
A predsednik je že zazrt na druga območja, predvsem v Afganistan, kjer želijo ameriške sile poraziti borce Al Kaide in talibane. Opozoril pa je, da tudi to ne bo kratkokrajna misija. "Tako kot v Iraku ZDA ne morejo storiti za Afganistance tega, kar morajo storiti sami." Spomnimo, po marčevskih volitvah, ki niso dale jasnega zmagovalca, vodstvu v Kabulu še vedno ni uspelo sestaviti nove vlade.

Predtem se je oglasil tudi iraški premier Nuri Al Maliki, ki je pozdravil končanje bojnih operacij v Iraku z besedami, da je Irak zdaj "suverena in neodvisna država". Čeprav so se varnostne razmere nekoliko izboljšale in so mnogi Iračani pozdravili slovo ameriških vojakov (v državi jih sicer še ostaja manj kot 50.000, a bodo skrbeli za urjenje iraških sil in svetovanje), pa drugi menijo, da so državo zapustili prezgodaj, saj Irak še ni pripravljen za zagotavljanje lastne varnosti.