Na svoji zadnji turneji po Evropi in svetu je Obama v Atenah izpostavil, da neenakosti med državami in tudi znotraj držav napajajo občutek nepravičnosti, in poudaril, da je to največji izziv za gospodarstva in demokracije. Svetu sicer ni šlo nikoli bolje, meni Obama, a hkrati so vidne tudi "ogromne motnje, ko vidimo svetovne elite in bogate korporacije, za katere očitno veljajo drugačna pravila in se izogibajo davkov, medtem ko drugi komaj preživijo mesec", je dejal Obama.
Te neenakosti so po mnenju Obame voda na mlin populističnim gibanjem, tako v Evropi kot v ZDA. Obama je ob tem dejal, da se mora svet postaviti po robu surovim oblikam nacionalizma, etnične identitete ali plemenskosti, ki temelji na delitvi "mi in oni". Spomnil je tudi na posledice delitve v Evropi, ki so v 20. stoletju vodile k pokolom.
"S Trumpom si ne bi mogla biti bolj različna"
Zato je tudi zavezništvo Nato ključno za ameriške interese, je dejal Obama, ki upa, da se bo sodelovanje v zavezništvu nadaljevalo tudi pod njegovim naslednikom Donaldom Trumpom. Ta je v času kampanje s svojimi izjavami spodbudil dvome o predanosti severnoatlantskemu zavezništvu.
Sicer pa je Obama izpostavil, da si s Trumpom "ne bi mogla biti bolj različna", a je ameriška demokracija večja od vsakega človeka. Poudaril je pomen mirnega prenosa moči med voditeljema, ki ne delita istega mnenja, kar daje ameriški demokraciji posebno težo. Ta se je skozi leta razvijala v smer, da zagotavlja pravice ženskam, temnopoltim, istospolno usmerjenim in drugim skupinam.
Poziv k reševanju Grčije
Demokracija je razlog, da so v ZDA dobrodošli ljudje vseh ras, veroizpovedi ali drugih okoliščin, kot tudi priseljenci, ki iščejo boljše življenje za svoje otroke, je dejal Obama in poudaril, da je demokracija močnejša od teroristov, fundamentalistov in absolutistov, ki ne sprejemajo različnosti, ter kot primer izpostavil Islamsko državo.
Ob tem je Obama v Atenah, rojstnem kraju demokracije, izrazil prepričanje, da solidarnost ni nikjer vidnejša kot v Grčiji in njenem odzivu na prebežniško krizo. Ob nasprotovanju neenakomernemu razvoju med državami je Obama pozval posojilodajalce, naj Grčiji pomagajo pri reševanju visokega dolga, mlade pa pozval, naj ostanejo v Grčiji in ji pomagajo pri gospodarskem okrevanju.
Iz Atene v Berlin
Obamov obisk so Grki pozdravili, niso pa se vsi z njim strinjali. Sledilo je tudi nekaj uličnih protestov. Varnostne sile so danes s solzivcem in šokgranatami pregnale okoli 2.500 ljudi, ki so s transparenti proti ameriškemu imperializmu in Obami kot nezaželeni osebi skušali prebiti ograjo in doseči središče Aten.
Dvodnevni obisk Grčije je Obama sklenil z odhodom v Berlin, kjer se bo sešel z največjimi zavezniki - nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, britansko premierko Thereso May in italijanskim premierjem Matteom Renzijem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje