Reforme so posledica objav podatkov o spornih vohunskih programih nekdanjega pogodbenega analitika Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwarda Snowdna, ki se nadaljujejo od lanskega poletja, ko je Snowden pred ameriškim pravosodjem najprej pobegnil v Hongkong, pozneje pa v Moskvo, kjer je dobil politični azil.

Obama je v današnjem govoru na ministrstvu za pravosodje vohunske in nadzorne programe branil, ker naj bi bile ZDA zaradi njih varnejše. Poudaril je, da revizija njegovega odbora za reforme obveščevalnih dejavnosti ni našla nobenih dokazov o zlorabah podatkov. Obenem pa je priznal, da morajo reformirati delo obveščevalcev že zaradi možnosti teh zlorab.

Od zdaj naprej vohunjenje le z Obamovim dovoljenjem
Kot kaže, so ZDA res rutinsko vohunile po svetu. Tak sklep je mogoče potegniti zaradi Obamove napovedi, da se bo lahko po novem vohunilo za tujimi voditelji prijateljskih držav le z njegovim dovoljenjem, ko bo šlo za pomembna vprašanja nacionalne varnosti ali terorizma. Nikakor pa se menda ne bo smelo vohuniti zaradi gospodarske koristi ameriških podjetij, če to seveda ne bo povezano z nacionalno varnostjo.

Snowdnova razkritja o prisluškovanju telefonu nemške kanclerke Angele Merkel in drugim voditeljem so pri zaveznikih vzbudila veliko ogorčenja, Merklova pa je Američanom zabrusila, da niso nič boljši od nekdanje vzhodnonemške komunistične policije Stasi. Brazilska predsednica Dilma Rousseff je zaradi vohunjenja odpovedala državniški obisk v Beli hiši, Nemčija in Brazilija pa sta skozi ZN spravili neobvezujočo resolucijo, ki pravzaprav pravi le to, da se takšno početje ne spodobi.

Američanov vohunjenje za tujci ni toliko razburjalo kot vohunjenje za njimi, pri čemer je bil najbolj na udaru program Prizma, s katerim je NSA zbiral, hranil in obdeloval milijone podatkov o telefonskih pogovorih v ZDA. To sicer počne še naprej, saj ima pooblastila v skladu z domoljubnim zakonom, ki so ga sprejeli po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.

Blagoslov sodišča
Množično žetje telefonskih podatkov je dobilo blagoslov tajnega sodišča FIS-a, ki je bilo ustanovljeno za nadzor nad tujimi vohuni, zdaj pa se najbolj ukvarja s teroristi. Obama je napovedal, da NSA ne bo več imel neomejenega dostopa do telefonskih podatkov, ampak bo moral za vsak dostop posebej zaprositi FIS.

V nasprotju z željami sodnikov je Obama tudi predlagal, da se oblikuje poseben odbor pravnikov, ki bodo s sodiščem FIS sodelovali pri ustavnih in ključnih zakonskih vprašanjih. Pred sodiščem zdaj nastopajo le predstavniki vlade, ki želijo zeleno luč za nadzor, ni pa nikogar, ki bi opozarjal na morebitne kršitve ustave.

NSA prav tako ne bo več smel hraniti "požetih" podatkov, a Obama ni sprejel odločitve, kdo bo dobil to breme. Telekomunikacijska podjetja tega vročega kostanja nočejo. Obama je zato pravosodnemu ministru Ericu Holderju naložil, naj z obveščevalci v 60 dneh izdela predloge, kako bi rešili to težavo.