Obletnica je čas za ukrepanje, pravi ameriški predsednik. Foto: Reuters
Obletnica je čas za ukrepanje, pravi ameriški predsednik. Foto: Reuters
Auschwitz
Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta svet obeležuje na dan, ko so osvobodili nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz. Foto: EPA

Dejanja genocida ilustirirajo globino zla, kamor lahko zapadejo posamezniki in družbe, a dejanja teh pogumnih ljudi kažejo na dobro človeštva tudi v najhujših časih.

Ban Ki Mun
Auschwitz
V drugi svetovni vojni je zaradi Hitlerjeve politike večvrednosti arijske rase življenje izgubilo več kot šest milijonov ljudi, večinoma Judov. Foto: EPA

Ameriški predsednik Barack Obama je ob današnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta poudaril, bodo ZDA ostale zveste načelu "nikoli več".
Obama je poudaril, da se danes spominjamo šestih milijonov Judov in milijonov drugih nedolžnih žrtev, katerih življenja so bila tragično vzeta v holokavstu pred več kot 60 leti. A obletnica je tudi "čas za ukrepanje", je dejal. "Zavezati se moramo k uporu proti sovraštvu in preganjanju v vseh oblikah," je pozval ameriški predsednik.
"S tem, ko ostajamo pozorni na vse, ki želijo sejati nasilje in uboje, spoštujemo tiste, ki smo jih izgubili v enem od najtemnejših obdobij človeške zgodovine," je še dejal Obama.

Danes sicer mineva 68 let od osvoboditve nemškega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz na okupiranem Poljskem, kjer je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. Združeni narodi so 27. januarja leta 2005 ta dan razglasili za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, spominske slovesnosti pa bodo na ta dan potekale po vsem svetu.

"Pomoč v času holokavsta: s pogumom za sočloveka"
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je pojasnil, da se letošnja tema dneva spomina glasi "Pomoč v času holokavsta: s pogumom za sočloveka" in da je dan posvečen vsem, ki so tvegali svoja življenja in družine, da bi v času nacistične vladavine rešili Jude in druge pred skoraj gotovo smrtjo.

Ob tem je Ban Ki Mun spomnil, da so med drugo svetovno vojno na milijone ljudi, ki se niso strinjali s sprevrženo ideologijo Adolfa Hitlerja o popolnosti arijske rase, sistematično preganjali, mobilizirali in premeščali v taborišča smrti. Žrtve so bili Judje, Romi in Sinti, homoseksualci, komunisti, duševno bolni in številni drugi.

"Spomnimo se vseh nedolžnih ljudi, ki so v holokavstu izgubili svoje življenje, in črpajmo navdih od tistih, ki so imeli pogum in željo zaščititi človeško dostojanstvo. Njihov zgled nam lahko pomaga graditi boljši svet," je povedal Ban Ki Mun in ob tem dodal še, da je dan spomina na žrtve holokavsta hkrati tudi dan spomina na žrtve genocida po vsem svetu.

Kot eden tistih, ki so pomagali reševati življenja, je v svetu zagotovo najbolj poznan nemški podjetnik Oskar Schindler, ki je pred smrtjo v taboriščih rešil približno 1.200 Judov. Schindler, sicer ugledni član nemške nacistične stranke, je Jude med drugo svetovno vojno sprva izkoriščal za delo v svojih tovarnah, pozneje pa jim je, ko je nacističnim oblastem zatrjeval, da so nujno potrebni kot delavci v tovarni, pomagal in jih rešil pred holokavstom.

Slovenija dejavna pri ohranjanju zgodovinske resnice
Od leta 2008 dan spomina na žrtve holokavsta praznujemo tudi v Sloveniji. V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih približno 63.000 slovenskih internirancev, 12.000 se jih ni nikoli vrnilo.

Slovenija je kot dejavna članica Združenih narodov in Mednarodne zveze za spomin na holokavst dejavna pri ohranjanju in varovanju zgodovinske resnice o holokavstu ter zavezana k temu, da z njo seznani bodoče generacije. Niz dogodkov se je ob spominskem dnevu tako vrstil že ves mesec, vrhunec pa je dosegel z današnjo prireditvijo v Kinu Šiška, ki jo je pripravila Zveza združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB-ja Slovenije in ki so se je udeležili tudi preživeli taboriščniki in taboriščnice.

Zunanji minister Karl Erjavec je tudi častni pokrovitelj projekta Šoa - spominjajmo se 2013. V okviru tega projekta so v centru judovske kulture Sinagoga Maribor v četrtek pripravili simpozij o neznanih pravičnikih, ki so pomagali Judom, in odprli razstavo z naslovom Biti Jud v organizaciji avstrijskega veleposlaništva. Slednje se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je ob tem poudaril, da je holokavst dokaz, kako nevarna sta molk in brezbrižnost ob zatiranju drugih.

Komemoracija bo tudi v tržaški Rižarni, nekdaj fašističnem koncentracijskem taborišču.

Dejanja genocida ilustirirajo globino zla, kamor lahko zapadejo posamezniki in družbe, a dejanja teh pogumnih ljudi kažejo na dobro človeštva tudi v najhujših časih.

Ban Ki Mun