Vsekakor je v Rusiji podpisal posojilo v znesku 2,2 milijarde dolarjev za dodatni nakup orožja: tokrat gre za 97 tankov T-72 in rakete za zračno obrambo. V zadnjih letih je nekdanji major Chavez v Rusiji nakupil že za 4,4 milijarde dolarjev vojaških letal, helikopterjev in pehotnega orožja.

ZDA bijejo plat zvona. Zunanja ministrica Clintonova trdi, da je Venezuela nakupila več orožja kot vse druge države. Vendar to ne drži.

Brazilija porabi za oborožitev dvakrat več denarja, res pa je, da ima tudi sedemkrat več prebivalcev. Oborožujejo pa se tudi v Čilu. ZDA so močno vpete v izvoz orožja v Latinsko Ameriko, zato jih še posebej motijo drugi prodajalci.

Emancipacija v nekaterih državah je skalila nekdanje odnose z glavno metropolo. Ekvador ni hotel podaljšati pogodbe o najemu oporišča v pristanišču Manta, zato so se morale ZDA umakniti. Toda v Kolumbiji so jih preskrbeli s kar sedmimi bazami, pri čemer se skupaj spopadajo z mafijo.

Tudi brazilski levičarski predsednik Luiz Lula da Silva razburja ZDA z nakupi orožja v – Franciji. Tam so nakupili 36 bojnih letal, 50 helikopterjev in 5 podmornic vrste Scorpene, od katerih bo ena celo na jedrski pogon. Posel je vreden 16 milijard dolarjev.

Res je, da se Latinska Amerika nasploh oborožuje. Po podatkih londonskega inštituta za strateške študije so se izdatki za oborožitev na tej celini med letoma 2003 in 2008 povečali za 91 %. Samo lani so vlade od Motevidea do Mexico Cityja a obrambo izdale 47 milijard dolarjev. Največ Brazilija, sledijo ji Venezuela, Kolumbija in Čile.

Denar za nakup zagotavljajo ugodne tržne cene nafte, plina in bakra, ki tem državam prinašajo velike dobičke. Toda obenem vsak tretji prebivalec te celine živi pod življenjskim minimumom, lačnih pa je 53 milijonov. Tudi kriminal v Riu in Caracasu je na vrhu svetovne lestvice, poleg tega pa v mnogih državah divja tudi državljanska vojna.