"Ta dogovor potrjuje zavezo obeh strani v boju proti preprodaji mamilin terorizmu," je zapisalo kolumbijsko zunanje ministrstvo. ZDA bodo namreč z letali, nameščenimi v kolumbijskih oporiščih, iskale ladje tihotapcev mamil v Tihem oceanu.

ZDA so se za dogovor o uporabi vojaških oporišč s Kolumbijo odločile, ker so izgubile dosedanji center operacij proti preprodajalcem mamil v Manti v Ekvadorju. Rafael Correa, ekvadorski predsednik, namreč ni obnovil pogodbe o ameriški uporabi oporišča v Manti.

Dogovor, ki ga morata pred podpisom potrditi še obe vladi in naj bi Kolumbiji prinesel 40 milijonov dolarjev, je posebej razburil Venezuelo. Predsednik Hugo Chavez je izrazil skrb, da bo dogovor omogočil priprave ZDA za invazijo na njegovo državo.

Chavez: Zapihali so vetrovi vojne
Pretekli teden je kolumbijski predsednik Alvaro Uribe, trdni zaveznik ZDA, obiskal več sosednjih držav, da bi pomiril njihove strahove in skrbi zaradi dogovora z ZDA, Chavez pa je pred začetkom regionalnega vrha v Ekvadorju z obtožbo, da je Kolumbija čez mejo z Venezuelo poslala vojsko, skušal okrepiti nasprotovanje dogovoru med Bogoto in Washingtonom. V ponedeljek so voditelji južnoameriških držav ponovili svoje strahove zaradi dogovora. Chavez je opozoril, da so čez regijo "začeli pihati vetrovi vojne". Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva pa je zaradi "klime nelagodja", ki ga skrbi, pozval k srečanju južnoameriških voditeljev in predsednika ZDA Baracka Obame.

ZDA z vojno do venezuelske nafte?
Venezuelski predsednik, eden najglasnejših in ostrih kritikov ZDA, pogosto poudarja, da želi Washington zanetiti vojno med Kolumbijo in Venezuelo, da bi tako prišel do velikih naftnih zalog članice Opeca (Organizacija držav izvoznic nafte). Pred tednom dni so kolumbijski vojaki izročili patruljo ekvadorske vojske, ki je zašla okoli 300 metrov na njeno ozemlje.

Skoraj vojna med Kolumbijo ter Venezuelo in Ekvadorjem
Incident je spomnil na dogodke izpred nekaj več kot letom dni, ko sta se levičarski vladi Venezuele in Ekvadorja skoraj zapletli v vojno z zaveznico ZDA Kolumbijo. Potem ko je Kolumbija bombardirala kamp levičarskih gverilcev v Ekvadorju, je Venezuela na mejo s Kolumbijo poslala vojsko, podobno pa je kmalu zatem storil Ekvador. Spor se je končal s podpisom deklaracije in s stiskom rok, napetosti med sosedami pa ostajajo.

Chavez je že ukazal prekinitev dogovora o dobavi nafte po nižji ceni Kolumbiji, podjetja pa pozval, naj čim manj trgujejo s sosednjo državo, s katero je imela lani Kolumbija za sedem milijard dolarjev trgovinskih poslov.

Izdatna ameriška pomoč Kolumbiji
ZDA so Kolumbiji, največji pridelovalki kokaina na svetu, od leta 2000 nakazale več kot pet milijard dolarjev pomoči za boj proti tihotapcem mamil in Farcovim upornikom. Obama zagotavlja, da v Kolumbijo ne namerava poslati dodatnih vojakov. Najnovejši dogovor predvideva povečanje števila pripadnikov ameriške vojske z 268 na 800, poleg tega pa še 600 civilnih pogodbenikov.