Milanović je v Vukovarju novinarjem dejal, da od hrvaškega premierja Andreja Plenkovića pričakuje, da bo odstranil Banožića iz vlade, in ob tem dodal, da se z Banožićem nimata več o čem pogovarjati.

Hrvaški predsednik je ocenil, da minister s svojimi izjavami in sporočili za javnost ne razlikuje med resnico in lažjo, kar pa je nevarno za državo. Pojasnil je, da je Banožić po krivem obtožil predsednika države in načelnika glavnega štaba hrvaških oboroženih sil, admirala Roberta Hranja, da kršita hrvaško ustavo. Pri tem ni izbiral besed in je Banožiću očital, da ni zmožen voditi obrambnega resorja.

A tudi Banožić v nastopu pred novinarji v Vukovarju predsedniku države ni ostal dolžen. Ocenil je, da je Milanović "psihiatrični primer", zato je po njegovem mnenju prišel čas za njegov odpoklic s položaja predsednika države. Dejal je, da je bil Milanović najslabši hrvaški premier in da se je pokazal tudi kot najslabši hrvaški predsednik.

Plenković je Milanovićeve izjave označil za "primitivno, brutalno žaljenje sogovornika" in ga pozval k umiritvi strasti. Ponovil je, da je Banožićev položaj v vladi z vsakim napadom trdnejši in da predsednik države ne odloča o tem, kdo bo v vladi.

Milanoviću je očital, da je kot premier zniževal sredstva za vojsko, medtem ko ima ta v njegovem mandatu večji proračun in je v boljšem položaju.

Spor zaradi menjave poveljnika

Verbalni spor med predsednikom in obrambnim ministrom je izbruhnil pred kratkim, ko je Banožić nameraval upokojiti poveljnika zaščitnega bataljona hrvaške vojske pri uradu hrvaškega predsednika, brigadirja Elvisa Burčula. Ta je na tej dolžnosti še iz časov Milanovićeve predhodnice na Pantovčaku Kolinde Grabar-Kitarović.

Milanović je temu nasprotoval in zahteval, da poveljnik zaščitnega bataljona ostane na položaju. Sledile so žalitve z obeh strani. Milanović je Banožiću v petek preprečil, da bi nagovoril mlade prostovoljne vojake ob prisegi v vojašnici v Požegi. Milanovićev ukaz je izvršil admiral Hranj, Banožić pa je potem zahteval tudi njegov odstop.

Hrvaški premier Plenković je že v petek izjavil, da ima Banožić njegovo zaupanje in bo ostal minister za obrambo do konca mandata. Obenem je ocenil, da Milanović izvaja "prikriti državni udar".

Na Hrvaškem ocenjujejo, da gre za spopad med predsednikom države in ministrom zaradi nadzora nad hrvaško vojsko, v kateri kadrovske niti vleče vladajoča stranka HDZ. Milanović po ocenah analitikov hodi po robu svojih ustavnih pooblastil, a jih za zdaj v tem primeru ni kršil. Ministru med drugim očitajo, da več kot leto dni po prevzemu ministrstva za obrambo še vedno ni spoznal sistema, ki ga upravlja, je prejšnji teden izjavil hrvaški vojaški analitik Igor Tabak v pogovoru za regionalno televizijo N1.

Spopad med Pantovčakom in Banskimi dvori že več kot leto dni tli tudi pri izbiri novih hrvaških veleposlanikov.

Iz krogov blizu Plenkovića je bilo v času nedavnega večmesečnega spora z Milanovićem glede imenovanja predsednika hrvaškega vrhovnega sodišča slišati, da imajo Milanovića za resničnega vodjo opozicije, ki ima namen zrušiti aktualno vlado. Šlo naj bi predvsem za osebno sovraštvo med nekdanjima sodelavcema na hrvaškem zunanjem ministrstvu Milanovićem in Plenkovićem, ki sta bila tudi tekmeca na parlamentarnih volitvah leta 2016.