"To ne bo tako kot v času hladne vojne, bo pa glede na današnje razmere močno opozorilo," je dejal ameriški obrambni minister Ashton Carter. ZDA imajo v Evropi že 300.000 svojih vojakov, Nato pa bi lahko v Litvi, Latviji, Estoniji, na Poljskem, v Bolgariji in Romuniji nastanil do tisoč svojih vojakov, ki bi jih kmalu okrepili z zračnimi in morskimi silami ter posebnimi enotami z do 40.000 vojaki.
Oblikovanje večnacionalnih enot
Obrambni ministri so predlog Nata sprejeli. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na dvodnevnem zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju dejal, da je to odgovor na politiko ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusija je pred dvema letoma po referendumski odločitvi prebivalcev Krimskega polotoka tega z aneksom priključila k svojemu ozemlju. Po trditvah Ukrajine pa je vojaško navzoča tudi na vzhodu države, kar Kremelj ves čas zanika.

Nato je že pred tem zagotavljal varnost vzhodnih članic, ki so se počutile ogrožene od Rusije. Nov načrt predvideva kombinacijo prilagodljivih kopenskih sil in hitro odzivnih okrepitev. Oblikovati nameravamo večnacionalne enote, ki bodo poslale "zelo močen signal" o Natovi enotnosti, je dejal Stoltenberg.

"Napad na eno zaveznico pomeni napad na vse," je dejal Stoltenberg. Glede števila vojakov in drugih podrobnosti bodo v prihodnjih mesecih razpravljali vojaški strategi, odločitev pa naj bi bila znana pred vrhom Nata v Varšavi. Zavezništvo se pri tem trudi, da bi spoštovalo dogovor z Rusijo iz leta 1997, da se mora vzdržati "nastanitve stalnih bojnih enot" v vzhodni Evropi.

Srečanje Lavrova in Stoltenberga v Münchnu
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru za enega od moskovskih časopisov obtožil Nato, da podžiga strahove glede ruske grožnje, s čimer želi upravičiti svoj obstoj in širitev na vzhod. Povedal je še, da mora Nato "ostati v svojih mejah", kritiziral pa je tudi vabilo za pridružitev Črne gore. Natova dejanja po besedah Lavrova predstavljajo dejavnik destabilizacije. Med drugim se bosta Stoltenberg in Lavrov sešla konec tedna v Münchnu.

Washington povečal proračun za boj proti "ruski agresiji"
Bela hiša je v torek objavila 4,15 bilijona dolarjev težak predlog za proračunsko leto 2017, ki se začne 1. oktobra letos, v katerem med drugim predlaga občutno povečanje porabe za zoperstavljanje ruski agresiji. "V odgovor na naraščajoče poskuse Rusije, da omeji politične izbire sosednjih držav, predlog proračuna vsebuje 4,3 milijarde dolarjev za politično, gospodarsko in vojaško pomoč zaveznikom in partnerjem zveze Nato," piše v predlogu.

S tem denarjem bodo krepili obrambo, vladavino prava, dobro vladanje, evropsko integracijo, trgovino, energetsko varnost in boj proti korupciji predvsem v Ukrajini, Gruziji in Moldaviji. Največji del vsote, kar 3,4 milijarde dolarjev, bo predvidoma dobil Pentagon za tako imenovano Pobudo zagotovil Evropi (ERI). To je štirikrat več kot v letošnjem proračunu.

Stoltenberg je še dejal, da so obrambni ministri Nata razpravljali tudi o prošnji Nemčije in Turčije za pomoč zavezništva pri soočanju z begunsko krizo, predvsem pri preprečevanju tihotapljenja migrantov med Turčijo in Grčijo.

Prvi mož Nata je dejal, da prošnjo preučujejo v "tesnem dialogu z zaveznicami, ki so najbolj prizadete". "Potekajo posvetovanja in razprave, a o zaključkih ne morem povedati še ničesar," je v izjavi novinarjem dejal Stoltenberg. Ob tem je pripomnil, da morajo skrbno preučiti, ali in kako lahko Nato prispeva k reševanju migrantske krize. Dogovor o vlogi Nata pri reševanju tega vprašanja bo morebiti težko doseči, saj imata Turčija in Grčija dolgo zgodovino raznih sporov, tudi v Egejskem morju, ki je glavna pot migrantov v Evropo.

Pomoč pri preprečevanju tihotapljenja ljudi
Jens Stoltenberg je še dejal, da so obrambni ministri Nata razpravljali tudi o prošnji Nemčije in Turčije za pomoč zavezništva pri soočanju s t. i. begunsko krizo, predvsem pri preprečevanju tihotapljenja prebežnikov med Turčijo in Grčijo.

Prvi mož Nata je dejal, da prošnjo preučujejo v "tesnem dialogu z zaveznicami, ki so najbolj prizadete". "Potekajo posvetovanja in razprave, a o zaključkih ne morem povedati še ničesar". Ob tem je pripomnil, da morajo skrbno preučiti, ali in kako lahko Nato prispeva k reševanju migrantske krize. Dogovor o vlogi Nata pri reševanju tega vprašanja bo morebiti težko doseči, saj imata Turčija in Grčija dolgo zgodovino raznih sporov, tudi v Egejskem morju, ki je glavna pot migrantov v Evropo.