Dopisnica RTV Slovenija Vlasta Jeseničnik je v neposrednem javljanju iz Port-au-Princea za Odmeve poročala o popolnem kaosu. "Porušene so bolnice, ceste. Ni vode in goriva. Ljudje ne vedo, kam naj gredo." Med drugim je omenila možnost, da bi ogromno število ranjencev, ki zaradi neobstoječe infrastrukture ne morejo biti oskrbljeni, evakuirali v ZDA ali vsaj v oporišče v Guantanamu.
Na Haitiju pomoč trem milijonom ljudi prihaja zelo počasi, v prestolnici Port-au-Prince pa vlada kaos. Iz zapora so ušli kriminalci, slišati je strele, pojavili pa so se tudi roparji. Reševalne skupine trdijo, da je dostava najnujnejše pomoči - vode, hrane in zdravil - zelo otežena tako zaradi uničene infrastrukture kot izredno slabih varnostnih razmer. Po potresu so se pojavili nepridipravi in koristolovci, ki želijo iz trgovin in porušenih stavb pobrati še tisto malo vrednega, kar ni bilo uničeno. Da so razmere zelo resne, je dokazala Kuba, ko je sprostila svoj zračni prostor za ameriška letala, da bodo lahko žrtve potresa iz Guantanama prepeljali v Miami.

Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je napovedal, da bo kmalu obiskal Haiti. Kot je dejal, je sta namena obiska dva. Najprej hoče izkazati solidarnost s prebivalci in nato z osebjem ZN-a osebno oceniti razmere.

Cestne zapore iz trupel
Mednarodna skupnost je v to karibsko državo že napotila reševalce, vojake in humanitarno pomoč, a do prizadetih prihaja zelo počasi. Razočarani in obupani Haitijci so zato kar iz trupel naredili več cestnih zapor, da bi tako opozorili na prepočasno pomoč. "V središču mesta sem videl najmanj dva taka stolpa iz teles mrtvih ljudi. Stvari na Haitiju postajajo zelo 'grde', ljudje so naveličani tega, da so še vedno brez vsega," je dejal fotograf revije Time Shaul Schwartz.

Pomoč je, a prihaja počasi
ZDA so sicer na prizadeta območja napotile 3.500 vojakov in 2.500 marincev, ameriški predsednik Barack Obama in njegov francoski kolega Nicolas Sarkozy pa sta napovedala pripravo konference za obnovo Haitija. Obama je obljubil tudi za 100 milijonov dolarjev denarne pomoči, enako vsoto je napovedal tudi Mednarodni denarni sklad. Ameriške sile se bodo pridružile več kot 3.000 policistom in pripadnikom mednarodnih mirovnih sil predvsem pri varovanju letališča, pristanišča in glavnih upravnih zgradb.

Združeni narodi so sporočili, da bodo skušali za pomoč preživelim zbrati pol milijarde dolarjev, razmišljajo pa tudi, da bi nacionalni stadion v prestolnici spremenili v poljsko bolnišnico.

Reševalci opozarjajo, da trenutno v državi vlada brezvladje, usklajenost reševalnih ekip je zelo slaba, varnostne razmere pa povsem nemogoče. Zaradi boja za vsako kapljico vode in drobtino hrane se obupano prebivalstvo med seboj spopada, slišati je tudi streljanje. V torkovem potresu se je porušil tudi glavni zapor v Port-au-Princeu, tako da so iz njega ušli nevarni kriminalci.

Koristolovci širijo paniko
Svojo korist v kaosu iščejo tudi tatovi in roparji, ki so ponoči na glavnem trgu v prestolnici, kjer je že tretjo noč preživelo ogromno ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo. Sredi noči so povzročili paniko, saj so med ljudi razširili novico, da se državi približuje smrtonosni cunami. Ljudje so obupano začeli bežati in pustili na tleh še tisto malo premoženja, ki jim je ostalo. Z na pol porušenega supermarketa so nepridipravi odnašajo električne priprave in vreče riža, skušajo pa usposobiti tudi cevi na bencinski črpalki, da bi nakradli bencin.

"Vsi policisti se ukvarjajo z reševanjem ljudi, ujetih pod ruševinami, in poslavljanjem od svojih znancev in sorodnikov, ki so jih izgubili v potresu. Preprosto nimajo časa, da bi skrbeli še za red in mir," je dejal neki domačin. Varnost niti pred potresom ni bila na visoki ravni, v potresu pa se je porušil tudi sedež misije Združenih narodov, katere člani so skrbeli za varnost. V potresu je umrlo tudi več kot 100 pripadnikov ZN-a, skupaj pa je po podatkih panameriške zdravstvene organizacije umrlo med 50.000 in 100.000 ljudi. Trupla odstranujejo kar z buldožerji. Haitijska vlada je sicer sporočila, da so pokopali 40.000 žrtev, po njenih ocenah pa naj bi jih umrlo še 100.000.

Vročina in smrad
Tisti, ki so preživeli, nujno potrebujejo hrano in vodo, takih pa je kar tretjina od devetih milijonov prebivalcev te otoške države. Okoli 2.000 poškodovanih so sicer prepeljali na zdravljenje v sosednjo Dominikansko republiko, drugim pa skušajo pomagati v tistih bolnišnicah, ki niso uničene, in v poljskih bolnišnicah. Zaradi vročine in razpadajočih trupel se po mestu širi tudi hud smrad.

Torkov potres sedme stopnje po Richterjevi lestvici je uničil tudi kontrolni stolp na letališču, kar otežuje promet, za letala, ki želijo poleteti z otoka, pa primanjkuje goriva. Poleg tega zaradi gneče zmanjkuje prostora za parkiranje letal. Pristanišča pa so popolnoma uničena, tako da je dostava pomoči po morju za zdaj še nemogoča. Ker je bila v potresu uničena tudi predsedniška palača, haitijski predsednik Rene Preval uraduje kar na letališču.