Vrh je nekakšno "ogrevanje" pred podnebno konferenco ZN-a v Koebenhavnu decembra letos. Türk je zjutraj nastopil na eni izmed okroglih miz, popoldne pa predsedoval drugi skupaj s predsednikom Trinidada in Tobaga. Türk ocenjuje, da je pri vprašanju podnebnih sprememb zdaj vrsta na velikih "igralcih", da naredijo odločilne korake.

"Slovenija je članica EU-ja in EU ima že zelo izdelan program in mehanizme za vključitev v vsak dogovor o klimatskih spremembah. Problem ni EU, ampak je pri nekaterih velikih igralcih, ki so danes nastopili na vrhu."

Ob tem je slovenski predsednik ocenil, da bo obdobje do decembra zelo naporno. Po njegovem mnenju se države zavedajo problema, vendar je vprašanje, kako napredovati zdaj, v času finančne krize in recesije. "Sam bi želel predvsem izpostaviti, da smo zdaj bližje določitvi ciljev in gre predvsem za nacionalne programe. To velja tudi za Slovenijo, ki sicer nima tako dramatičnih nalog kot veliki igralci, ampak tudi Slovenija potrebuje bolj integriran in celovit ekološki program, ki bo vseboval vse vidike, kot so energija, promet, kmetijstvo, prostorsko načrtovanje in davčni sistem. Tega še nimamo."

Svetovni voditelji najprej o podnebnih spremembah
Vrha se je udeležilo okoli 100 svetovnih voditeljev, ki so v New York prišli na 64. zasedanje Generalne skupščine. Največ pozornosti so zbudili govori ameriškega predsednika Baracka Obame, kitajskega in japonskega premierja Huja Džintaa in Jukia Hatojame in generalnega sekretarja ZN-a Bana Ki Muna. Kitajska je po Hujevih besedah povečala napore za izboljašanje energijske učinkovitosti in zmanjšanje izpušnih plinov, o podrobnostih, s katerimi bodo te cilje dosegli, pa ni govoril, prav tako se je izognil vsem številkam. Eden izmed ameriških uradnikov je njegove napovedi ocenil kot dobrodošle, a je hkrati Peking pozval, naj objavi konkretne številke. Kitajska se po eni strani hitro razvija in potrebuje velike zaloge energije, hkrati pa je tudi velika onesnaževalka, saj je njen primarni vir energije še vedno premog.

Ban Ki Mun je dejal, da bi bil neuspeh decembrskih pogajanj "moralno nesprejemljiv", voditelje pa je pozval, naj pospešijo pogajanja in še bolj ambiciozno pristopijo k oblikovanju predlogov, s katerimi bi decembra lahko oblikovali nov podnebni sporazum. Pogajalce, ki iščejo poti do dogovora, ki bo nadomestil kjotski protokol, čaka v prihodnjih tednih trdo delo. "Vaše odločitve bodo imele dolgoročne posledice. Usoda prihodnjih generacij, pa tudi upi in življenja milijard ljudi danes so dejansko odvisna od vas."

Velika pričakovanja od decembrske konference
Obama je v svojem nagovoru dejal, da so bile ZDA počasne, kar se tiče konkretnih dejanj, in napovedal novo obdobje, pri čemer je izpostavil pomen čiste energije in zmanjšanja onesnaževanja. Poudaril je, da je podnebna grožnja resna, vse večja in da zahteva čedalje odločnejše ukrepanje. Novi japonski premier Hatojama je v svojem govoru dejal, da se obvezuje, da bo Japonska do leta 2020 zmanjšala izpuste za 25 odstotkov glede na leto 1990, francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je voditelje pozval, da se pred decembrsko konferenco v Koebenhavnu znova srečajo, njegov predlog je sredina novembra.