Frank-Walter Steinmeier je ob odprtju 45. varnostne konference v Münchnu Baracka Obamo in Dmitrija Medvedjeva pozval, naj presežeta pregrade hladne vojne in s pomočjo novih skupnih projektov zgradita na zaupanju temelječe odnose med svetovnima velesilama.

Steinmeier: izkoristite ponujeno priložnost
"Zgodovinsko okno priložnosti se je odprlo: novi predsednik ZDA, ki ponuja in zahteva novo mišljenje glede razoroževanja in varnostne politike, ter predsednik Rusije, ki pripada generaciji, ki jo hladna vojna ni oblikovala toliko kot prejšnjo. Moj nasvet je, da izkoristijo priližnosti, ki se ponujajo. Lahko se je oklepati starih duhov, a to ne bo prineslo več varnosti," je povedal vodja nemške diplomacije.

Protiraketni ščit jabolko spora
Po koncu hladne vojne, ko se je zdelo, da so stare ideološke ovire premagane, sta se Rusija in ZDA znašli v zanimivem položaju - po eni strani zaveznici, po drugi (še naprej) tekmeci. Odnose je v zadnjem času kalila načrtovana graditev delov protraketnega ščita v osrednji Evropi, ki jo Rusija še vedno dojema kot sfero svojega vpliva. Steinmeier je zato Moskvo in Washington pozval, naj skupaj rešita vprašanje ščita, za katerega ZDA trdijo, da je namenjen zaščiti pred t. i. malopridnimi državami, med katere štejejo Severno Korejo in Iran. Moskva po drugi strani ščit razume kot grožnjo svoji nacionalni varnosti.

Rusija pripravljena na dogovor
Moskva je v odgovor na dogovor med Washingtonm ter Prago in Varšavo o gradnji delov ščita na njunih ozemljih napovedala, da bo v eksklavi Kaliningrad namestila rakete. Ruski namestnik premiera Sergej Ivanov pa je na konferenci objavil, da Rusija v Kaliningradu ne bo namestila raket, če ZDA ne bodo gradile radarske postaje na Češkem in postavile 10 prestreznih raket na Poljskem. "Soočamo se z novo situacijo. Če rečem previdno, je pred nami okno priložnosti," je podobno retoriko kot Steinemier uporabil Ivanov, ki meni, da imata Rusija in ZDA odlične možnosti, da rešita spor glede ščita.

Medtem je poljski premier Donald Tusk napovedal, da bo v sobotnem pogovoru ameriškemu podpredsedniku Joeju Bidnu sporočil, da je Poljska pripravljena gostiti rakete in sodelovati pri projektu protiraketnega ščita.

Biden bo razkril nove usmeritve zunanje politike
Na konferenci, ki se je udeležujejo številne vidne osebnosti in se bo končala v nedeljo, bo Biden v soboto predstavil prihodnjo zunanjo politiko ZDA.

Prvi dan tudi o Iranu
Prvi dan konference je minil v znamenju razprave o strožjem nadzoru nad jedrskim orožjem in o iranskem jedrskem programu. Iran se je zaradi svojega jedrskega programa, ki je po trditvah Teherana povsem miroljuben, znašel pod pritiskom mednarodne skupnosti, predvsem administracije nekdanjega predsednika ZDA Georgea Busha, češ da želi zgraditi jedrsko bombo.

Kissinger: Iran nevaren "vzor"
Pri mednarodnih diplomatskih prizadevanjih ne gre za "blokiranje države pri njeni pravici do miroljubne rabe jedrske energije", je dejal nemški zunanji minister Steinemeier, nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger pa je opozoril, da s tem, ko Teheran ob vseh pogajanjih o ustavitvi nadaljuje širjenje jedrskega orožja, to spodbuja ostale države, da sledijo Iranu.

Predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani, nekdanji glavni iranski pogajalec z mednarodno skupnostjo glede iranskega jedrskega programa, je Washington pozval, naj premisliti o svojem pristopu do Teherana, če želi spravo, ponudbo nove administracije predsednika Obame za neposredne pogovore pa je označil za pozitiven znak in "zlato priložnost."

Potreben nov dogovor o omejevanju oboroževanja
Ker se sporazumu o omejevanju strateškega orožja Start I decembra izteka veljavnost, zato ostaja le še 11 mesecev za dogovor o novem sporazumu, je opozoril Steinmeier, Ivanov pa je predlagal, da bi moral nov dogovor temeljiti na Startu I in vključevati prepoved nameščanja strateškega orožja izven državnega ozemlja.

T. V.