BBC je objavil prispevek profesorja mednarodnega prava na Univerzi v Cambridgeu in urednika študije o uporabi sile v mednarodnem pravu Univerze v Oxfordu Marca Wellerja, ki opozarja, da bi z vidika zakonitosti zahteva po uveljavitvi mednarodnega prava s področja kemičnega orožja s silo vrnila svet v obdobje pred ustanovno listino Združenih narodov.

Listina sicer državam omogoča uporabo sile v samoobrambi in tudi za zaščito prebivalcev drugih držav, ki jim njihove lastne vlade grozijo z uničenjem, za uporabo sile s širšimi nameni ohranjanja mednarodne varnosti pa je potrebna odobritev Varnostnega sveta ZN-a.

Takšna ureditev je iskanje ravnotežja med potrebami držav, da s samoobrambo ohranjajo svojo varnost pred dejanskim ali neposrednim napadom, in potrebo po tem, da se sila ne more rutinsko uporabljati kot orodje v mednarodni politiki. Zato mednarodno pravo od leta 1945 izključuje vojaške napade kot maščevanje, da bi druge države kaznovali. Maščevanja so načeloma sicer nezakonita, a naj bi se dopuščala, ker je njihov namen prisiliti določeno državo k ponovnemu spoštovanju svojih mednarodnih obveznosti, piše profesor Weller.

Weller spominja na izraelsko bombardiranje iraškega jedrskega reaktorja Osirak leta 1981, kar je Varnostni svet obsodil. Izrael je takrat trdil, da bi reaktor v prihodnosti lahko prispeval k proizvodnji orožja za množično uničevanje. Kritiziran je bil tudi ameriški napad na poslopje, domnevno s kemičnim orožjem, v Sudanu leta 1998, kar naj bi bil odgovor ZDA na napade na njihovi veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji.

V tokratnem primeru so ZDA, Velika Britanija in Francija trdile, da želijo z napadi prisiliti Sirijo v spoštovanje njenih obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije o kemičnem orožju, ki se ji je ta država pridružila leta 2013. Konvencija prepoveduje proizvodnjo, posedovanje in uporabo kemičnega orožja, podpisalo pa jo je 192 držav.

Uporaba kemičnega orožja kljub konvenciji
Siriji so bile z resolucijo Varnostnega sveta 2118 naložene dodatne obveznosti glede uničenja njenih zalog kemičnega orožja, kar je bilo z mednarodnim sodelovanjem v veliki meri doseženo do septembra 2014.

Kljub temu je bilo tudi po tem, kot piše Weller, okoli 40 primerov, ko naj bi v Siriji uporabili kemično orožje. Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) lahko pošlje strokovnjake na teren, da ugotovijo, ali je bilo tovrstno orožje res uporabljeno. Lani je bil vzpostavljen skupni mehanizem OPCW-ja in Varnostnega sveta, ki je imel mandat določiti odgovornost za te uporabe, a je Rusija z vetom dosegla prekinitev njenega dela, potem ko je mehanizem prst usmeril v sirsko vlado.

Nov poskus vzpostaviti tak mehanizem, ki naj bi ugotovil odgovornost za domnevni napad v Dumi prejšnjo soboto, je spet propadel zaradi Rusije. Ruski predlog preiskovalnega mehanizma pa ni uspel zaradi nasprotovanja zahodnih držav, pri čemer tak mehanizem ne bi niti imel pooblastila, kot ga je imel prejšnji.

Odobritev Varnostnega sveta nemogoča?
Tri napadalke na cilje v Siriji se sklicujejo na to, da bi bilo dovoljenje Varnostnega sveta zaradi Rusije tako in tako nemogoče pridobiti. Pravijo, da so z napadi branile verodostojnost prepovedi uporabe kemičnega orožja na splošno in uveljavile sirsko izpolnjevanje obveznosti. Weller piše, da ta argument spominja na napad na Irak leta 2003, katerega namen naj bi bil prisiliti Bagdad v izpolnitev njegovih obveznosti glede razoroževanja.

Blokada Varnostnega sveta glede Sirije odpira nekaj prostora za tak argument. Konvencija o kemičnem orožju sicer glede resnih kršitev, kot bi bil napad v Dumi, k ukrepanju poziva Varnostni svet, ki pa se ni mogel zeditiniti niti glede načina ugotavljanja odgovornosti, kaj šele o odločnejših ukrepih.

Rusija, Sirija, Kitajska: Kršitev mednarodnega prava
Odločitvi treh držav, da ukrepajo mimo Varnostnega sveta, je več držav nasprotovalo, med njimi seveda Sirija in Rusija, pa tudi Kitajska. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da vsakršni vojaški napadi, ki obidejo Varnostni svet ZN-a, kršijo načela in osnovne norme mednarodnega prava. Ruski predsednik Vladimir Putin je prav tako opozoril na pomanjkanje odobritve Varnostnega sveta in dejal, da so napadi "kršitev ustanovne listine ZN-a in načel mednarodnega prava".

Tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je poudaril potrebo po spoštovanju vloge Varnostnega sveta.

Weller poudarja, da je bil močnejši zakonski argument v prid napadom zaščita civilistov pred nadaljnjimi kemičnimi napadi, s čimer bi omilili trpljenje ljudi, na kar se je tudi sklicevala britanska premierka Theresa May. Velika Britanija je tako napade predstavila kot humanitarno posredovanje. A tudi t. i. doktrina "odgovornost zaščititi" je pogojena z mandatom Varnostnega sveta.

Ni bilo znakov, da bi Sirija ogrožala napadalke
Kot pa še piše Weller, bi lahko trdili tudi, da je bil namen napadov zagotavljati varnost držav, vpletenih v napade, kot podaljšek samoobrambe. Razvodenelost zaščite, ki izhaja iz prepovedi uporabe kemičnega orožja, v zadnjem času namreč predstavlja grožnjo vsem državam. Vsaka država ima sicer pravico do samoobrambe, v nekaterih primerih celo, preden je napadena, a nevarnost napada bi morala biti neposredna. Tako kot v primeru Iraka, tudi v primeru Sirije ni znakov, da je ta država pripravljala napade na ZDA, Veliko Britanijo ali Francijo, je za BBC še zapisal profesor mednarodnega prava na Univerzi v Cambridgeu Marc Weller.