V Washingtonu so očitno vse bolj razočarani nad Orbanom, ki si je jezo nakopal tudi v Bruslju zaradi prisilnega upokojevanja sodnikov, uvajanja novih dajatev za tuje banke in z zadnjim predlogom davka na uporabo interneta, ki je na ulice pognal množice Madžarov.

Da odnosi niso ravno najboljši, kaže tudi nenavaden ukrep, s katerim so šestim posameznikom, ki so povezani z madžarsko vlado, zaradi obtožb o korupciji prepovedali vstop v ZDA.

Američane najbolj skrbi energetsko zbliževanje Madžarske in Rusije v času, ko si prizadevajo osamiti ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi njegovega vmešavanja v konflikt na vzhodu Ukrajine.

Razlog za skrb je prodaja 49-odstotnega deleža madžarske naftne družbe MOL v hrvaški družbi INA, ki bi ga lahko kupil ruski energetski velikan Gazprom. Če bi pridobil še pet odstotkov delnic, ki so na razpolago na zagrebški borzi, bi si zagotovil večinski delež v INI.

MOL namerava svoj delež prodati zaradi spora s hrvaškimi oblastmi. Prodaja hrvaške naftne družbe je potekala v času premierja Iva Sanaderja, ki je v zameno za podkupnino v višini desetih milijonov evrov madžarski družbi prepustil upravljavske pravice, čeprav ni imela večinskega deleža. Zagreb je zato sprožil proces arbitraže, a - kot kaže - bi se Madžari zdaj radi znebili lastništva, vendar pa nočejo izdati podatkov o morebitnih kupcih.

Lobiranje v Zagrebu
Z vstopom Gazproma, ki ga ima Zahod za podaljšano roko Kremlja, bi ruski velikan pridobil strateški položaj znotraj Evropske unije, ki tretjino svojih potreb zagotovi z ruskim plinom. Vir iz Gazproma je poročal, da so marca potekali pogovori med Hrvaško, vendar se nato od takrat ni nič zgodilo. Septembra je Budimpešto obiskal prvi mož Gazproma Aleksij Miller, ki ga je sprejel tudi Orban.

ZDA ne skrivajo svojega nasprotovanja kupčiji z Gazpromom. Predstavnik ameriškega State Departmenta je senatorja Chrisa Murphyja prosil za lobiranje pri hrvaški vladi glede družbe INA. Murphy je zato med potjo po Evropi naredil še ovinek do Zagreba. "Prepričani smo, da je postanek in srečanje s premierjem ter predsednikom dobra ideja, da poudarimo pomembnost te zadeve," je dejal Murphy glede obiska v hrvaški prestolnici.

Orban gleda na Vzhod
Madžarska je septembra, le tri dni po obisku Millerja v Budimpešti, ustavila dobavo plina Ukrajini, s katerim je ta nadomestila izgube zaradi ustavitve dobave plina iz Rusije junija letos.

Poleg nje sta plin za Ukrajino zagotavljali še dve članici Evropske unije, Poljska in Slovaška, a le Madžarska se je odločila, da bo prekinila dobavo in tako na neki način spodkopala poskus evropske energetske blokade Rusije.

V Budimpešti tudi močno podpirajo izgradnjo ruskega plinovoda Južni tok, ki mu nasprotujejo v Bruslju in Washingtonu. Po navedbah zahodnih diplomatov se je Madžarska v zadnjih mesecih še bolj približala ruskemu taboru, kar je sicer v skladu z Orbanovo politiko "odpiranja Vzhodu", s katero namerava stkati tesnejše odnose z Rusijo in azijskimi državami. V govoru v začetku leta je Orban poudaril, da si želi zgraditi državo, v kateri bodo nacionalne vrednote nad zahodno različico liberalne ideologije.