Hrvaško zunanje ministrstvo zaradi ograje protestiralo pri odpravniku poslov v Zagrebu ter pozvalo Slovenijo, naj čim prej odstrani žico. Notranji minister Ranko Ostojić je na hrvaško-slovensko mejo napotil posebne policijske enote z nalogo, da bi v skrajnem primeru same odstranile sporno žičnato ograjo, ki naj bi jo Slovenci postavili deloma tudi na ozemlju Hrvaške.

Po dramatičnih prizorih in napetostih zaradi prisotnosti skupno več kot 100 posebnih policistov obeh strani, so se razmere okoli 18. ure umirile. Hrvaške posebne enote so se umaknile, hrvaška stran pa je Slovencem dala časa do četrtka zjutraj, da žičnato ograjo v celoti prenesejo na slovensko ozemlje.

Minister Ostojić je dejal, da so Slovenci pri postavitvi bodeče žice ob Sotli vstopili na ozemlje Hrvaške ter da so na območje poslali posebne enote hrvaške policije. "Le opozorili bomo, da so vstopili na naše ozemlje in da naj podrejo ograjo. Če tega ne bodo storili, bomo najprej poslali noto, potem pa tudi fizično podrli ograjo," je izjavil Ostojić za hrvaški časnik Večernji list.

Na mejo v Rigoncah je okoli 17. ure prišlo pet kombiniranih vozil s hrvaškimi pripadniki PPE, okrepitve je nato pripeljala tudi slovenska policija, novinarje pa so umaknili z mejnega območja bregov reke Sotle. Sodeč po posnetkih so bili na slovenski strani prisotni tudi oboroženi policijski specialci. Zaradi prisotnosti oboroženih policistov na obeh straneh meje je postalo vzdušje naelektreno, napetosti pa so nato ublažili pogovori predstavnikov obeh policij.

MInistrica: Meja izključno na slovenskem ozemlju
Na zaostrovanje razmer se je v Odmevih odzvala tudi slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki je povedala, da tehnične ovire na meji s Hrvaško postavljajo izključno na slovenskem ozemlju, da se izogibajo spornim območjem in konfliktom ter pričakujejo, da bo tako ravnala tudi Hrvaška. "Prepričana sem, da se bo Hrvaška vzdržala ravnanj, ki bi lahko pomenila zaostrovanje odnosov," je odgovorila na vprašanje, kako se bo Slovenija odzvala, če bo Hrvaška, kot je napovedala, začela odstranjevati žico v bližini Rigonc, ki po mnenju Zagreba leži na hrvaškem ozemlju. Če bo Hrvaška žico vendarle začela odstranjevati, bo odziv Slovenije po besedah ministrice odvisen od okoliščin na terenu.

"Pametneje graditi zatočišča kot postavljati ograje"
Hrvaški minister Ranko Ostojić je na sredini novinarski konferenci v hrvaškem začasnem begunskem centru v Slavonskem Brodu dejal, da nobena žica ne more preprečiti beguncem, da bi našli svojo pot. Poudaril je, da je veliko bolje, če je pot organizirana. "Postavljanje žice je nepotrebno trošenje denarja. Veliko pametneje bi bilo, če bi zgradili sprejemne centre in zatočišča," je dodal.

V največji hrvaški politični stranki HDZ, v kateri pričakujejo, da bodo oblikovali novo hrvaško vlado, so presodili, da želi Slovenija z ograjo učinkoviteje onemogočati nenadzorovan vstop prebežnikov na svoje ozemlje.

Nemčija za vzdrževanje prebežnikov 21 milijard evrov
Nemčija, ki se vedno težje spopada s prihodom prebežnikov, poskuša poiskati poti, da ji stvari ne bi popolnoma ušle iz rok. Od prvotne ocene, da naj bi v državo sprejela med pol milijona in 800.000 prebežnikov, jih bo po novih podatkih sprejela 1,1 milijona. Sredstva, namenjena za njihovo vzdrževanje in izobraževanje, pa so se s prvotne napovedi desetih milijard evrov podvojile na nekaj več kot 21 milijard evrov.

"Izobraževanje in usposabljanje za vstop na trg dela sta ključna dejavnika, povezana tako s stroški kot z integracijo," je po poročanju Guardiana pojasnil Gabriel Felbermayr z nemškega inštituta Ifo. Nemška vlada sicer še ni podala uradne ocene stroškov. Do zdaj je v ta namen 16 deželam namenila štiri milijarde evrov.

Preverjanje beguncev iz Sirije
Sicer pa v Nemčiji odmeva torkovo sporočilo notranjega ministrstva, da od 21. oktobra pristojne oblasti tudi pri prosilcih za azil iz Sirije preverjajo, ali jih je mogoče po dublinski uredbi vrniti v tisto državo članico EU-ja, v katero so najprej vstopili. Tako želijo v Berlinu znova vzpostaviti red in nadzor nad vstopanjem v državo in azilnimi postopki. Nemška politika je razdeljena, Avstrija očitno zadovoljna. Kot so še pojasnili z ministrstva, izvajajo to uredbo za vse države članice EU-ja, prek katerih so prebežniki vstopili v EU, z izjemo Grčije.

Že v torek so se v nemških medijih zvrstila mnenja, da bi se lahko vračanje ljudi v druge članice EU-ja v trenutnih razmerah izkazale za problematične. Po eni strani te države prebežnikov večinoma niso popisale, po drugi strani pa nimajo zmogljivosti, da bi jih znova sprejele, vsaj ne v večjem številu. Kot je ob sklicevanju na sicer neuradne podatke poročala nemška tiskovna agencija DPA, naj bi bili do zdaj pred prihodom prebežnikov v Nemčijo v drugih članicah EU-ja popisani le okoli tri odstotke sirskih beguncev.

Nemčija uvaja novo, ostrejšo begunsko politiko
Z ravnanjem notranjega ministra Thomasa de Maizierja (CDU) so nezadovoljni tako nemška levo usmerjena opozicija kot tudi koalicijski socialdemokrati (SPD). Ti naj z odločitvijo de Maizierja, da za Sirce znova uveljavi dublinski sistem, sploh ne bi bili seznanjeni. Že predtem jih je razjezil ministrov načrt, po katerem naj bi Nemčija sirskim beguncem omejila t. i. pravico do združitve družine oziroma do tega, da v državo pripeljejo svoje družine.

Nemški bundestag naj bi o najnovejših potezah de Maizierja glede beguncev sicer po nekaterih napovedih razpravljal že danes. Ali minister uživa podporo kanclerke Angele Merkel, za zdaj ni jasno. Z razvojem dogodkov pa je očitno zadovoljna avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, ki je med drugim zadovoljna tudi z odločitvijo Slovenije, da postavi ograjo na meji s Hrvaško. Za avstrijsko tiskovno agencijo APA je Mikl-Leitnerjeva ponovno uveljavitev dublinske uredbe za Sirce pozdravila kot dobrodošel preobrat, s katerim se Nemčija od politike odprtih vrat vrača spet h "kulturi razuma in zmernosti". "To je signal, na katerega smo čakali zadnje tedne," je dejala.

De Maizier ni obvestil Merklove
Z urada nemške kanclerke Angele Merkel so medtem sporočili, da jih notranje ministrstvo s spremembami glede izvajanja dublinske uredbe ni v naprej seznanilo. Kot je zatrdila namestnica predstavnika nemške vlade Christiane Wirtz, je odločitev o tem sprejelo ministrstvo pod vodstvomThomasa de Maizierja
Obenem je poudarila, da odločitve o tem, da se sirske prosilce za azil znova lahko vrača v državo članico EU, ki jih je prva registrirala, ne gre razumeti kot preobrata do prihoda beguncev odprte nemške vladne politike. "To ni prav nič povezano s kakršnokoli spremembo naše politične usmeritve," je poudarila Wirtzova.

Prebežniki na Češkem gladovno stavkajo
Skupina prebežnikov na Češkem je v nastanitvenih centrih začela gladovno stavkati. Kot je za Reuters dejala prostovoljka v centru Drahonica, ne stavkajo zaradi bivalih razmer, temveč zaradi dolžine bivanja v centru, saj ne vedo, zakaj so tako dolgo tam. Češka je septembra glasovala proti proti obveznim kvotam razporeditve beguncev po državah EU-ja.

Nov brodolom v Egejskem morju
V brodolomu lesene barke s prebežniki je v Egejskem morju utonilo najmanj 18 ljudi, med njimi sedem otrok. Turška obalna straža je iz morja potegnila 14 trupel in rešila 27 preživelih, ki so po navedbah medijev v dobrem stanju. Še štirje begunci so izgubili življenje, ko je njihovo plovilo potonilo južno od turškega Izmirja.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.