Slovenski predsednik se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Zagrebu, med katerim se bo srečal z najvišjimi predstavniki Hrvaške. Najprej ga je sprejel hrvaški kolega Ivo Josipović. Predsednika sta potrdila prijateljske odnose med državama, ki bo morali z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo prvega julija dobiti nov zagon, s predsedniško deklaracijo. V njej sta se zavezala za krepitev prijateljskih odnosov med državama in narodoma na vseh področjih družbenega in političnega življenja.

Po srečanju je Josipović poudaril, da je Pahorjev obisk uokviril reševanje vseh odprtih vprašanj med državama, gospodarskega sodelovanja in skupne prihodnosti v Evropski uniji. Slovenski predsednik pa je dejal, da sta državi po dveh desetletjih reševanja težkih odprtih vprašanj vendarle prišli do rešitev in sta iz običajnega prijateljstva dosegli dobro prijateljstvo. "Bili so veliki premiki v zadnjih letih," je dejal Pahor.

Nesoglasje na sodišču
Toda Pahorjev obisk je zasenčilo dogajanje na zagrebškem občinskem sodišču, kjer so le preložili obravnavo v eni od tožb proti LB-ju, ne pa je tudi prekinili. Odvetnik Ljubljanske banke Matija Pečatnik je zahteval prekinitev postopka, odvetnica PBZ-ja Maja Špoljarić pa je nato prosila za 30 dni časa, da bi pripravila odgovor na predlog obrambe.

Pečatnik je pojasnil, da zahteva prekinitev postopka za nedoločen čas na vseh pravosodnih instancah, ker je treba rešiti neko drugo predhodno stanje, ki izvira iz memoranduma o reševanju vprašanj LB-ja. Opozoril je, da gre za mednarodno pogodbo, ki sta jo vladi Hrvaške in Slovenije podpisali 11. marca v Mokricah.

Sodnik zahteval prevod v hrvaščino
Sodnik Nikola Raguz pa je zahteval uradni prevod memoranduma v hrvaški jezik, čeprav mu je slovenska stran predložila hrvaško besedilo dokumenta. V njem se je Hrvaška zavezala, da bo ustavila vse postopke proti slovenskim bankam, dokler ne bo dosežena celovita rešitev spora o LB-ju, ki jo bosta državi iskali v okviru nasledstva. Kljub temu pa se obravnave nadaljujejo tudi po 11. marcu. Po poročanju hrvaških medijev je zaplet z razumevanjem angleške besede "stay", saj morajo strokovnjaki pojasniti, ali to pomeni, da je treba sojenje prekiniti ali samo začasno dati v mirovanje.

Slovenska stran trdi, da ta beseda pomeni prekinitev, s katero bi moral za spor na hrvaških sodiščih mirovati, dokler se na mednarodni ravni ne doseže rešitev glede vprašanja LB-ja, Hrvatje pa razlagajo, da gre za zastoj, s katerim bi mirovanje spora lahko trajalo največ tri leta.

Hrvaška vlada je pojasnila, da je opravila svoj del posla iz memoranduma, potem ko je dala navodila bankam, te pa naprej svojim odvetnikom, naj ustavijo postopke, povezane z LB-jem. O vsem so obvestili tudi pristojno sodišče. Odvetnica PBZ-ja je na obravnavi v drugem primeru PBZ-ja proti slovenskim bankam v začetku aprila sicer zahtevala mirovanje postopka za leto dni zaradi poskusa mirne rešitve spora na podlagi hrvaškega zakona o pravdnem postopku.

Nova preložitev
Sicer je bila današnja obravnava že večkrat preložena, nazadnje 11. februarja letos. Gre za eno od več kot 20 tožb PBZ-ja in Zagrebške banke proti LB-ju in NLB-ju, ki potekajo na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva. Hrvaška vlada na sodiščih od Slovenije terja vrnitev deviznih vlog varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB-ja, ki jih je Hrvaška v začetku 90. let prenesla v javni dolg in nato izplačala delu varčevalcev.

Pusićeva in njen slovenski kolega Karl Erjavec sta se sicer v Luksemburgu prejšnji mesec dogovorila, da bosta skupaj poslala pismo Banki za mednarodne poravnave v Baslu in drugim državam naslednicam nekdanjega SFRJ-ja, da se začne postopek v okviru nasledstva.

Glede reševanja spora o Ljubljanski banki je Pahor po srečanju z Josipovićem dejal, da sta se načeloma dogovorila, da bosta spodbudila obe vladi, naj čim prej dosežeta rešitve v okviru memoranduma z Mokric.

Obisk arhiva in dni slovenskega turizma
Po pogovorih z Josipovićem bo Pahorja sicer pozneje sprejel še predsednik sabora Josip Leko. V popoldanskih urah bo slovenski predsednik obiskal hrvaški državni arhiv in si ogledal oddelek metropolitanske knjižnice zagrebške nadškofije, v katerem je zbirka grafik Janeza Vajkarda Valvasorja. Nato je predviden sprehod predsednikov po središču Zagreba ter obisk Dnevov slovenskega turizma, ki potekajo na zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića, vključno s predstavitvijo Eurobasketa 2013.

Predsednika obeh držav se bosta udeležila tudi sprejema ob dnevu Evrope, ki ga v Narodni univerzitetni knjižnici organizira delegacija Evropske unije v Zagrebu. Josipović bo v čast slovenskemu gostu pripravil slovesno večerjo.

Slovenija največ vlaga prav v Hrvaško
Kot je poročal Vanja Vardjan, dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba, Pahorja spremlja tudi velika gospodarska delegacija. Hrvaška je glede na začasne podatke za leto 2012 po obsegu blagovne menjave na četrtem mestu med slovenskimi zunanjetrgovinskimi partnericami. Skupna vrednost blagovne menjave je v letu 2012 dosegla 2,3 milijarde evrov. Hrvaška je tudi na prvem mestu med državami, kamor Slovenija vlaga. Zaradi velike povezanosti gospodarstev bo vstop Hrvaške v Evropsko unijo za slovenska podjetja odprl številne možnosti in izzive.

Srečanje tudi s premierjem
V petek se bo predsednik Pahor na sedežu hrvaške vlade srečal še s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem, z Josipovićem pa bosta nagovorila udeležence hrvaško-slovenskega gospodarskega foruma. Prvi uradni obisk slovenskega predsednika na Hrvaškem bosta končala s predavanjem študentom zagrebške pravne fakultete na temo Evropske unije.