Na skupni novinarski konferenci je opozoril na pomen zdajšnjega trenutka za regijo Zahodnega Balkana. Oba predsednika po Pahorjevih besedah ocenjujeta, da je napočil trenutek, v katerem so voditelji regije Zahodnega Balkana v dovolj zaupljivih in prijateljskih odnosih, da lahko v naslednjih letih rešijo medsebojne dvostranske in večstranske zadeve.

"Če je ta ocena točna, potem vzbuja optimizem, ki ga je glede tega vprašanja veliko manj v Evropski uniji," je še dejal predsednik Slovenije. Pahor je tudi napovedal nov vrh v okviru procesa Brdo Brioni konec aprila v Skopju, ki bo priložnost za pomoč Makedoniji in Grčiji pri iskanju dvostranskega sporazuma glede imena.

Poudaril je še pomembnost dejavnega iskanja dvostranskih rešitev, da Zahodni Balkan "odgovori na dilemo", ki se pojavlja v povezavi s pred kratkim objavljenim predlogom strategije širitve Evropske unije na Zahodni Balkan.

Nejasnosti v evropski strategiji
S Thacijem imata sicer različno stališče glede strategije evropske širitve. Slovenski predsednik ocenjuje, da je dobra, kosovski predsednik pa meni, da je v osnovi slaba. Predsednika si sicer delita mnenje, da je v njej toliko pomembnih nejasnosti in nedorečenosti, da potrebuje temeljite popravke in izboljšave.

Pahor je pred vrhom Brdo Brioni izrazil željo, da arbitražni spor med Hrvaško in Slovenijo ne bi vplival na sicer odlične odnose med Slovenijo in Hrvaško v tem trenutku. "To velja tudi za odnose med Kosovom in Srbijo. Predsednika sem prosil, da tudi v tej luči razume naše pričakovanje, da bo Kosovo ratificiralo dvostranski sporazum o meji med Črno goro in Kosovom in da bo spoštovalo dogovor, ki je bil dosežen v Bruslju med Beogradom in Prištino, tudi glede oblikovanja zveze srbskih občin," je poudaril slovenski predsednik.

Srečanje s Thacijem je Pahor ocenil kot srečanje prijateljev, dveh narodov in dveh držav. "V upanju, da bomo še naprej razvijali odlične dvostranske odnose, si medsebojno pomagali in skupaj poskrbeli in storili vse, kar je v naši moči, da bomo v okviru regije Zahodnega Balkana pripomogli k miru, varnostni in blaginji ter evroatlantski perspektivi te regije."

Slovenija pomemben vlagatelj na Kosovu
Dvostranski odnosi so po Pahorjevih besedah odlični. Slovenija je tudi pomemben vlagatelj na Kosovu, še vedno pa je obseg blagovne menjave glede na možnosti relativno skromen, a se izboljšuje. Že naslednji mesec bo na Kosovu sicer gospodarska delegacija iz Slovenije pod vodstvom zunanjega ministra Karla Erjavca. Slovenija poleg Nemčije, Avstrije in Italije sodi med najpomembnejše tuje vlagatelje na Kosovu. V letu 2016 je blagovna menjava med državama znašala 95,2 milijona evrov, v prvem polletju lanskega leta pa 56,4 milijona evrov.

Slovenski predsednik je državljankam in državljanom Kosova tudi čestital za skorajšnjo deseto obletnico samostojnosti države. Slovenija je bila med prvimi državami, ki so priznale samostojnost Kosova. To je neodvisnost razglasilo 17. februarja 2008, Slovenija pa jo je priznala marca 2008. Od vzpostavitve diplomatskih odnosov v letu 2008 sta državi krepili sodelovanje na različnih področjih. Slovenija dejavno podpira Kosovo, tako dvostransko prek razvojnega sodelovanja kot tudi v okviru EU-ja in zveze Nato.

Slovenski vojaki so že od leta 2000 navzoči v Natovi misiji na Kosovu (Kfor). Trenutno jih je tam okoli 250. Na Pahorjevem programu je tudi srečanje z njimi.

Bruselj za normalizacijo odnosov Beograd-Priština
Iz Bruslja so pretekli teden sporočili, da je za napredek Kosova, pa tudi Srbije ključen celovit in pravno zavezujoč dogovor o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino, ki ga predsednik Thaci pričakuje še letos. Jasne evropske perspektive na Kosovu niso dobili, dialog z Beogradom pa je bil prekinjen po umoru srbskega politika Oliverja Ivanovića v Kosovski Mitrovici, poroča dopisnik RTV Slovenija Boštjan Anžin.

Dodatna ovira na poti v Evropsko unijo je, da pet članic - Španija, Romunija, Slovaška, Grčija in Ciper - samostojnega Kosova ni priznalo. Ker parlament ni potrdil dogovora o meji s Črno goro, v Prištini še vedno čakajo tudi na brezvizumski režim z Unijo, država in njeni prebivalci - številni izmed njih tudi po 10 letih doma ne vidijo prave perspektive, tako ostajajo med najbolj izoliranimi.

Ogorčenje pa je sprožil poskus poslancev, da ustavijo delovanje posebnega sodišča za vojne zločine pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova. V Prištini sicer zdaj napovedujejo, da bo sodišče, ki so ga po mednarodnem pritisku potrdili sami, zaživelo, četudi številni še naprej trdijo, da gre za nepravično odločitev, saj bodo tam sodili le Albancem, medtem ko številni srbski zločini ostajajo nekaznovani.

Kosovski olimpijec, ki živi v Sloveniji
Slovenija je bila med prvimi državami, ki so priznale Kosovo, Kosovci pa so hvaležni za vso pomoč in razumevanje, tudi ko gre za kosovske državljane, ki živijo v Sloveniji - med njimi je tudi edini kosovski predstavnik na letošnjih olimpijskih igrah.