Politična prestolnica Zahodnega brega Ramala je polna palestinskih zastav in simbolov Abasove stranke Fatah, ljudje pa so se prišli množično pokloniti človeku, ki je palestinski boj za ozemlje ponesel v mednarodno skupnost in Palestince vodil skozi skoraj štiri desetletja dolge oborožene spopade in naporna mirovna pogajanja.

Arafatov naslednik, palestinski predsednik in vodja stranke Fatah Mahmud Abas, je v govoru pred množico Palestincev povedal, da mora Izrael za nadaljevanje mirovnih pogajanj dokončno ustaviti gradnjo naselbin na palestinskih ozemljih. Abas je v govoru palestinsko gibanje Hamas pozval k premirju, o svoji odločitvi, da ne bo kandidirala na volitvah za predsednika, pa ni želel govoriti.

Palestinci so se znašli v politični krizi
Peto obletnico Arafatove smrti so Palestinci pričakali bolj razdeljeni kot kadar koli. Predsednik Mahmud Abas je pred kratkim namreč napovedal, da se na januarskih predsedniških volitvah ne bo potegoval za nov mandat, saj so mirovna prizadevanja za ustanovitev neodvisne palestinske države zašla na mrtvo točko. Z Abasovo odločitvijo, da ne bo kandidiral, Palestinci tvegajo tudi propad palestinske oblasti, ki jo je Arafat ustanovil v času mirovnih pogajanj v 90. letih prejšnjega stoletja, skoraj štiri milijone Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu pa bi postalo odvisnih od izraelske pomoči.

Glavni palestinski pogajalec Saeb Erakat je povedal, da je prišel čas za trenutek resnice in da morajo biti odkriti s palestinskim ljudstvom. "V 18 letih pogajanj nam ni uspelo najti rešitve za soobstoj dveh držav in ne moremo več lagati," je povedal Erakat in dodal, da je postalo jasno, da Izrael ne bo sprejel palestinske države na ozemlju, ki so ga zasedli leta 1967 (Izrael je v šestdnevni vojni leta 1967 zavzel Gazo, Zahodni breg in vzhodni del Jeruzalema).

Palestinci nočejo nadaljevati pogajanj
Palestinska stran že nekaj časa vztraja, da ne bodo nadaljevali mirovnih pogajanj, če Izrael ne bo popolnoma ustavil gradnje svojih naselbin na Zahodnem bregu, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je dejal, da naseljevanja nikakor ne bodo ustavili. Washington, ki je v začetku podpiral palestinske oblasti, je zdaj svojo politiko nekoliko omilil in obe strani pozval, naj se brez pogojevanja vrneta za pogajalsko mizo.

Na Zahodnem bregu se je od mirovnega procesa v Oslu leta 1993 dalje naselilo več kot pol milijona judovskih priseljencev, kar imajo Palestinci za glavno oviro za ustanovitev samostojne palestinske države. Čeprav mednarodna skupnost z ZDA na čelu, ta naseljevanja gleda kot nezakonita, pa je naseljencev vsako leto več.

Arafat še vedno simbol boja za samostojnost
Jaser Arafat, dolgoletni voditelj Palestincev in ustanovitelj Fataha, človek, ki se je štiri desetletja bojeval za ustanovitev palestinske države, je umrl 11. novembra 2004 v bolnišnici v Franciji. Obdukcije niso nikoli opravili, številni pa so prepričani, da so ga zastrupili izraelski agentje, saj naj bi bil glavna ovira za sklenitev sporazuma med sprtima narodoma. Tudi pet let po smrti še ostaja simbol enotnosti Palestincev in upora proti Izraelu, njegova smrt pa je ostro razdelila palestinsko politiko, saj Fatah in Hamas nikakor ne najdeta skupnega jezika.

Jaser Arafat - simbol boja za samostojnost
Po šestdnevni vojni leta 1967, v kateri se je Izrael bojeval z Egiptom, Sirijo in Jordanijo, si je Izrael priboril nadzor nad Golanskim višavjem, območjem Gaze, vzhodnim Jeruzalemom in Zahodnim bregom. Po tistem so glavna tarča izraelske vojske postale palestinske skrajne skupine. Arafata so leta 1969 imenovali za voditelja Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), leta 1973 pa je prevzel vodenje političnega krila PLO-ja. Leta 1974 je Arafat kot vodja PLO-ja nastopil pred Združenimi narodi, ki so PLO-ju podelili status opazovalca.

Leta 1987 so Palestinci na Zahodnem bregu in območju Gaze začeli prvo intifado, naslednje leto pa je Arafat z deklaracijo razglasil neodvisno palestinsko državo. Leta 1990 je podprl iraško invazijo na Kuvajt, ki jo je vodil tedanji iraški predsednik Sadam Husein. Leta 1991 je v Madridu potekala bližnjevzhodna mirovna konferenca pod pokroviteljstvom ZDA in Rusije, leta 1993 pa sta si na zgodovinskem srečanju v Beli hiši segla v roke Jaser Arafat in izraelski premier Jicak Rabin.

Leto zatem se je Arafat vrnil v Gazo in prevzel vodenje palestinskih oblasti. Istega leta so Rabin, Arafat in izraelski zunanji minister Šimon Peres prejeli Nobelovo nagrado za mir. Leta 1995 sta Rabin in Arafat sklenila mirovni dogovor, kmalu zatem pa je Rabina ubil judovski skrajnež. Arafata so na volitvah v Gazi in na Zahodnem bregu leta 1996 izbrali za palestinskega predsednika.

Na pogajanjih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem leta 1997 so Palestinci dosegli dogovor o delni predaji Hebrona, prihodnje leto pa dogovor o delnem izraelskem umiku z Zahodnega brega, vendar je Izrael dogovor zamrznil, saj naj bi Palestinci dogovor kršili. Leta 1999 je Arafat z izraelskim premierjem Ehudom Barakom podpisal novi sporazum, po katerem naj bi do septembra 2000 sklenili mir, a so mirovna pogajanja ponovno propadla.

Jaser Arafat ni želel oblasti deliti z nikomer, kar se je pokazalo, ko je na pritiske mednarodne javnosti moral za premierja imenovati Mahmuda Abasa. Ta je sodeloval kot glavni palestinski pogajalec pri izvajanju časovnega načrta bližnjevzhodne četverice (ZDA, EU, Rusija in ZN). Po tem načrtu naj bi oblast na zasedenih ozemljih do konca leta 2004 prešla na palestinske oblasti.