Palestinci se dan po krvavih protestih spominjajo dneva katastrofe, t. i. nakbe, ustanovitve države Izrael. Na ta dan se spominjajo izgona in bega okoli 750.000 Palestincev, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove po koncu prve arabsko-izraelske vojne leta 1948. Zatekli so se na Zahodni breg, v Gazo in sosednje države.

Danes se je na protestih po poročanju Reutersa sicer zbralo precej manj protestnikov kot v ponedeljek, ko je izraelska vojska ubila 60 Palestincev, saj so se mnogi ljudje namesto protestov udeležili žalnih shodov in pogrebov ubitih.

Protestniki tokrat spet zažigajo avtomobilske pnevmatike, da bi izraelskim ostrostrelcem otežili vidljivost. Nekateri protestniki so v vojake metali kamenje, vojska je nadnje poslala brezpilotne letalnike s solzivcem. V Betlehemu protestira kakih 200 Palestincev, v Ramali se jih je zbralo okoli sto.

V torek so na palestinskih ozemljih in v Vzhodnem Jeruzalemu zaprte vse trgovine, šole, univerze in vladne ustanove. Začelo se je tudi tridnevno žalovanje za žrtvami. Pripravljajo se na pogreb več deset ubitih v protestih, nekatere pa so pokopali že v ponedeljek zvečer. Zastave na poslopju palestinskega predsednika Mahmuda Abasa so v znak žalovanja za žrtvami spuščene na pol droga.

Blokada ZDA onemogočila pozive ZN-a
Veleposlaniki držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na izrednem zasedanju o Bližnjem vzhodu kritizirali ponedeljkovo nasilje izraelske vojske na meji z območjem Gaze, v katerem je bilo pobitih najmanj 60 Palestincev. Veleposlanica ZDA Nikki Haley je medtem zatrdila, da se je Izrael odzval zadržano.

Haleyjeva je po navodilu iz Washingtona najprej blokirala izjavo Varnostnega sveta, ki jo je predlagal Kuvajt in v kateri so članice izrazile ogorčenje in žalovanje zaradi nasilja, pozvale k neodvisni preiskavi nasilja in pozvale države, naj ne selijo svojih diplomatskih predstavništev v Jeruzalem v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a.

ICC spremlja dogajanje
ZDA in Izrael nasprotujejo mednarodni preiskavi, vendar pa je glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Fatou Bensouda v Haagu povedala, da njena ekipa pozorno spremlja dogajanje in beleži vse zločine, ki sodijo v pristojnost ICC.

Veleposlanik Kuvajta Mansur al Otaibi je po neuspešnem poskusu z izjavo, za katero je potrebno soglasje vseh članov Varnostnega sveta ZN, napovedal podobno na propad obsojeni poskus z resolucijo, katere osnutek bo razdeljen med člane Varnostnega sveta v sredo.

Zasedanje Varnostnega sveta se je začelo z minuto molka za žrtve nasilja, veleposlanik Bolivije pa je kasneje prebral imena umrlih.

Posebni odposlanec ZN-a za mir na Bližnjem vzhodu Nikolaj Mladenov je predstavil stanje na terenu in dejal, da ni nobenega opravičila za nasilje, ki je zaznamovalo najbolj krvav dan spopadov med Palestinci in Izraelci od leta 2014.

Ameriška veleposlanica je edina branila Izrael, ki se je po njenem mnenju na provokacije Hamasa odzval zelo zadržano. "Preteklost številnih držav tule kaže, da bi bile v podobnem primeru veliko manj zadržane," je dejala in dodala, da se vsi tisti, ki menijo, da je nasilje povezano z lokacijo ameriške ambasade, hudo motijo.

Njeni kolegi so se potem "hudo motili" naprej in po vrsti kritizirali selitev ambasade. To so med drugim v skupni izjavi po zasedanju Varnostnega sveta ZN-a poudarili veleposlaniki in veleposlanice Poljske, Velike Britanije, Francije, Švedske, Belgije, Nizozemske, Italije in Nemčije.

Pravica do mirnih protestov
Med drugim so pozvali Izrael, naj spoštuje pravico Palestincev do mirnih protestov, vse strani naj se izognejo stopnjevanju nasilja in dodatnim smrtnim žrtvam, Izrael naj se vzdrži uporabe smrtonosne sile, Hamas pa neha s provokacijami. Vsi skupaj so poudarili, da bodo še naprej spoštovali status Jeruzalema kot je, dokler ne bo sporazuma med Izraelci in Palestinci po načelu dveh držav.

Turčija začasno izgnala veleposlanika
Turčija je tamkajšnjemu izraelskemu veleposlaniku Eitanu Naehu zaradi nasilja na območju Gaze začasno odrekla gostoljublje. Hkrati so na pogovore poklicali svojega veleposlanika v Tel Avivu. Izrael je medtem izgnal turškega konzula iz Jeruzalema.

Južna Afrika je medtem iz Izraela odpoklicala svojega veleposlanika.

Turški premier Binali Yildrim je pred tem že pozval islamske države, naj preverijo svoje odnose z Izraelom. Ankara je tudi za petek zaradi nasilja na območju Gaze sklicala izredni vrh Organizacije za islamsko sodelovanje. Organizaciji trenutno predseduje turški premier Recep Tayyip Erdogan.

Iz sveta pozivi po neodvisni preiskavi nasilja
Nemčija in Velika Britanija sta prav tako pozvali k neodvisni preiskavi nasilja v Gazi, ki je izbruhnilo na protestih proti selitvi ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem.

"V imenu nemške vlade lahko povem, da se zavzemamo za neodvisno preiskavo, ki bi osvetlila nasilje in krvave spopade na obmejnem območju," je povedal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert, ki je sočasno Hamas tudi obtožil, da je zlorabil pravico do protestov in da je želel stopnjevati nasilje.

"Zaskrbljeni smo zaradi poročil o nasilju in smrtnih žrtvah v Gazi. Pozivamo k mirnosti in vzdržnosti," je dejal tiskovni predstavnik premierke Therese May, h kateri na obisk prihaja turški predsednik Erdogan.

Zaskrbljenost nad nasiljem je izrazil tudi Kremelj. "Že od začetka Moskva izraža zaskrbljenost, da bi dejanja ZDA lahko povzročala napetosti na Bližnjem vzhodu. Žal se dogaja prav to," je dejal tiskovni predstavnik Dimitrij Peskov.

V Uradu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice so poudarili, da mora biti uporaba smrtonosne sile zadnja možnost. "Dejstvo, da se nekdo približuje meji, ne ogroža življenj in ne upravičuje, da se ga ustreli," je ob tem povedal tiskovni predstavnik urada ZN-a Rupert Colville.

Preiskavo ZN-a o nasilju na območju Gaze je zahtevala tudi Belgija in na pogovor na zunanje ministrstvo poklicala izraelsko veleposlanico Simono Frankel zaradi njene izjave, da so vse palestinske žrtve teroristi. Neodvisno preiskavo je podprla tudi Irska, ki je prav tako poklicala na pogovor izraelskega veleposlanika Zeeva Bookerja.

V protestih ubitih 60 Palestincev
Po najnovejših podatkih ministrstva za zdravje na območju Gaze je bilo v ponedeljek ubitih 60 Palestincev. 2.771 ji je bilo v spopadih z izraelskimi silami ranjenih. Med temi jih ima približno polovica strelne rane. Med smrtnimi žrtvami je tudi osemmesečna dojenčica, za katero je bilo usodno vdihavanje solzivca.

Nasilje se je stopnjevalo, ko so ZDA s slovesnostjo obeležile selitev svojega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Izrael in ZDA so nasilje upravičile s pravico Izraela do obrambe, za žrtve pa okrivile skrajno palestinsko gibanje Hamas, ki nadzira območje Gaze. Protestniki so proti izraelskim vojakom metali kamne in eksplozivna telesa ter zažigali gume. Hamas naj bi zbrane pozival, naj predrejo ograjo med območjema. Protesti, na kateri se je po oceni izraelske vojske zbralo 40.000 Palestincev, so bili vrhunec šestih tednom protestov ob meji z Izraelom, med katerimi je bilo ubitih več deset Palestincev, ponedeljek pa je bil najbolj krvav dan izraelsko-palestinskega konflikta od vojne leta 2014.

Ameriški predsednik Donald Trump je decembra lani Jeruzalem priznal za glavno mesto Izraela, odprtje veleposlaništva, ki se je v "sveto mesto" preselilo iz Tel Aviva, pa je simbolično potekalo na dan, ko je (moderni) Izrael praznoval 70 let svoje ustanovitve. Izrael je na slovesnost povabil vse veleposlanike, a je večina Evrope dogodek bojkotirala. Povabilu so se odzvali le veleposlaniki Avstrije, Madžarske, Romunije in Češke.

Palestinci zahtevajo Vzhodni Jeruzalem
Trumpova odločitev o selitvi veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem je navdušila Izraelce, po drugi strani pa močno razburila Palestince in zlasti arabski svet, saj naj bi status tega svetega mesta dorekli v okviru izraelsko-palestinskih mirovnih pogovorov, Palestinci pa si želijo v Vzhodnem Jeruzalemu vzpostaviti prestolnico svoje prihodnje države. Odločitev je s posebno resolucijo decembra lani obsodila tudi Generalna skupščina ZN-a.

Jeruzalem velja za sveti kraj kristjanov, Judov in muslimanov in simbolizira stoletja njihove skupne in hkrati krvave zgodovine. Palestinci zahtevajo Vzhodni Jeruzalem, na katerem Izrael nezakonito gradi judovske naselbine, za prestolnico svoje države. Izrael vztraja, da mu zaradi zgodovinskih, verskih in političnih razlogov pripada celotni Jeruzalem, ki ga je razglasil "za večno in nedeljivo prestolnico judovske države."