Trije otroci, Krištof, Anton in Janez, ki jih je papež razglasil za svetnike pred več deset tisoč ljudmi na Trgu svetega Petra v Vatikanu, so bili pripadniki ljudstva Talaxcaltec. Vsi trije so se spreobrnili v krščanstvo in ga tudi širili, zaradi česar so jih ubili. Stari so bili 12 in 13 let. Enega med njimi je ubil oče, plemenski vodja, ki je zavračal sinove poskuse, da bi ga spreobrnil, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Za svetnike je papež razglasil tudi v 17. stoletju umorjene brazilske mučenike, ki so prav tako umrli zaradi svoje vere. Med njimi so jezuit Andre de Soveral, duhovnik Ambrosio Francisco Ferro ter 28 laikov, ki so na območju današnje brazilske zvezne države Rio Grande do Norte opravljali delo misijonarjev. Na njihovi poti so jih ubili nizozemski kolonialni vojaki, ki so bili pripadniki kalvinizma.

Med novimi svetniki sta tudi španski duhovnik Faustino Miguez Gonzalez, ki je umrl leta 1925, in italijanski kapucin Angelo d'Acri, ki je živel na prelomu iz 17. v 18. stoletje.

Vse nove svetnike je papež označil za primer popolne predanosti Jezusu Kristusu.

Papež opozarja na zločine nad domorodci
Papež je ob tem napovedal, da bo oktobra 2019 sklical škofovski zbor panamazonske pokrajine, ki obsega Gvajano, Surinam, Francosko Gvajano, Venezuelo, Ekvador, Kolumbijo, Bolivijo, Peru in Brazilijo, kjer bodo razpravljali o vlogi Cerkve v tej pokrajini in o trpljenju domorodnih Indijancev.

Na trpljenje domorodnih Indijancev je papež opozoril že na svojem obisku v Boliviji leta 2015, ko je dejal, da so bili v imenu Boga nad domorodnimi narodi storjeni veliki zločini. Zaprosil je za odpuščanje Cerkvi za njene zločine v času osvajanja Amerike.