Jorge Bergoglio je tako postal prvi jezuit in prvi Američan na vatikanskem prestolu. Svoj dosedanji staž je zaznamoval s preprostim življenjskim slogom in odločnostjo pri vladanju, prevetritvijo vatikanskih uradov in globalizacijo kardinalskega zbora, ekumensko živahnostjo ter usidranostjo v izzive sodobnega časa.

Kaj čaka Bergoglia v petem letu pontifikata? Kritike: zaradi poglabljanja dialoga s protestantskimi cerkvami in drugimi veroizpovedmi, zaradi odpiranja cerkvenih vrat v drugo poročenim ločencem, zaradi vztrajanja pri transparentnosti vatikanskih računov. Čakajo ga afere: zlasti zaradi pedofilskih zločinov in moralnih prestopkov v Cerkvi. In čakajo ga velike svetovne teme: sirski konflikt, vprašanje Afrike, prebežniška kriza, odnosi s Kitajsko in ruskim pravoslavjem, mirovno posredništvo v Kolumbiji, kamor bo odpotoval septembra. Hoče še v Južni Sudan, v Indijo in Bangladeš. Maja bo v Fatimi, še pred verjetnim rimskim srečanjem z Donaldom Trumpom.

Številni verjamejo, da je papež Frančišek na mestu Petrovega naslednika čedalje bolj osamljen. Toda kot je pred kratkim spomnil njegov premier, kardinal Pietro Parolin, je duhovniški poklic samoten ne glede na položaj v cerkveni hierarhiji. Jorge Bergoglio po lastnih besedah kljub vsemu dobro spi: nerešene skrbi menda pred spanjem zapiše na listič, ki ga pusti pod kipcem svetega Jožefa na nočni omarici.

Kako trajen bo učinek njegovega pontifikata, bo pokazal šele izbor njegovega naslednika. Ta bo še najbolj odvisen od okoliščin ob koncu Frančiškove vladavine. Poveden je primer iz leta dveh konklavov, ko avgusta še nihče v kardinalskem zboru ni pomislil na Karla Wojtylo, ki je samo dva meseca pozneje - po nenadni Lucianijevi smrti - postal najbolj priljubljeni papež stoletja.