V ospredju približno eno uro trajajočega srečanja je bilo vprašanje ameriškega priznanja Jeruzalema za prestolnico Izraela. Sogovornika naj bi se strinjala, da se status Judov, kristjanov in muslimanov v svetem mestu ne sme spremeniti. Pozornost sta namenila tudi razmeram v Siriji, boju proti terorizmu ter ksenofobiji in islamofobiji.

Iz Vatikana so sporočili, da sta papež in Erdogan pri tem v pogovoru izpostavila potrebo po spodbudi miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu preko dialoga in pogajanj ob spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava.

Salvini: Sramota, da je vlada sprejela Erdogana
Erdoganov obisk, med katerim se je sešel tudi z italijanskim političnim vrhom, to je s predsednikom Sergiem Mattarello in premierjem Paolom Gentilonijem, so spremljali protesti. V prerivanju med protestniki in policijo je bila ena oseba ranjena. Vodja protipriseljenske Lige Matteo Salvini je na Twitterju obsodil obisk Erdogana. Menil je, da je sramota, da vlada sprejema "vodjo krvavega islamističnega režima, ki ubija svobodo".

V odnosih med Vatikanom in Turčijo je bilo v zadnjih letih nekaj napetosti. Leta 2016 je Frančišek razjezil Ankaro, ker je med obiskom v Armeniji množične poboje Armencev pred 100 leti na območju današnje Turčije označil za genocid.

Frančišek in Erdogan sta se sešla že leta 2014, ko je bil papež prvi gost turškega predsednika v novi predsedniški palači. Tedaj je Frančišek izpostavil velik pomen verske svobode.

Turčija priprla 573 nasprotnikov ofenzive v Siriji
Erdogan je na zahodu deležen velikih kritik zaradi čistk, ki jih izvaja po neuspelem poskusu vojaškega udara julija 2016. Tako je bilo zaprtih približno 50.000 ljudi, 150.000 pa jih je bilo odpuščenih z dela. V zadnjih dneh pa je Turčija priprla vsaj 573 ljudi zaradi nasprotovanja turški vojaški ofenzivi na severozahodu Sirije, ki je uperjena proti kurdskim upornikom. Nasprotnike turške ofenzive je Erdogan označil za izdajalce. Oblast je aretirala ljudi večinoma zaradi njihovih objav na družabnih omrežjih.

Nizozemska umika veleposlanika iz Turčije
Medtem pa je Nizozemska sporočila, da umika svojega veleposlanika iz Turčije, poleg tega pa Ankari ne bo dovolila, da na Nizozemsko pošlje svojega. Odnosi med državama so tako po prepovedi nizozemskih oblasti, da bi se turška ministrica lansko pomlad udeležila zborovanja v podporo turškemu referendumu na Nizozemskem, dosegli novo dno. Kljub nedavnim pogovorom med državama "se nismo uspeli dogovoriti o načinu, na katerega naj bi potekala normalizacija," je v izjavi sporočil nizozemski zunanji minister Halbe Zijlstra. Nizozemska vlada se je tako odločila, da "uradno umakne veleposlanika Nizozemske v Ankari, ki v Turčijo nima dostopa že od marca 2017", je dodal v izjavi. "Dokler Nizozemska ne bo imela veleposlanika v Turčiji, Nizozemska ne bo izdala dovoljenja, da bi novi turški veleposlanik prevzel dolžnosti na Nizozemskem," še piše v izjavi zunanjega ministrstva.

Ankara kljub temu vztraja, da odnosi med državama niso prekinjeni. Medtem ko nobena od obeh držav nima veleposlanika, se pogovori zunanjih ministrstev nadaljujejo, je dejal tiskovni predstavnik turške vlade Bekir Bozdag. Izrazil je upanje, da bosta državi kmalu uspeli preseči sedanji problem.